Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (15.214-15.238)


  1.      defetíst  -a m (ȋ) kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti ♪
  2.      defetístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od defetist: obupana defetistka ♪
  3.      defetišizácija  -e ž (á) knjiž. odstranitev videza, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizacija nacionalne ekonomije ♪
  4.      defetišizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odstraniti videz, da ima kaj posebno moč, vrednost: defetišizirati preživele politične dogme ♪
  5.      defetízem  -zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki ♪
  6.      deficít  in déficit -a m (ȋ; ẹ̑) vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit ♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti ♪
  7.      deficitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini: deficitarni material; deficitarni proizvodi / deficitarni poklici; deficitarne dejavnosti, stroke / deficitarna prehrana pomanjkljiva // ki nima dovolj surovin, kapitala: deficitarne dežele; deficitarna občina 2. deficiten: deficitarno podjetje ♪
  8.      deficitárnost  -i ž (ȃ) publ. dejstvo, da je kaj deficitarno, pomanjkanje: deficitarnost nekaterih materialov; deficitarnost surovin / deficitarnost kadrov / deficitarnost nekaterih zemljepisnih področij ♪
  9.      deficíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na deficit: ta sektor gospodarstva je deficiten; pog. lani so bili v podjetju deficitni so imeli deficit; deficitna zadruga / deficitni proračun 2. publ. ki ni na razpolago v dovolj veliki količini; deficitaren: deficitni material; deficitne surovine ♪
  10.      defilé  -ja m (ẹ̑) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev; mimohod: tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune; svečan defile; vojaški defile ♪
  11.      defilírati  -am nedov. (ȋ) v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno ♪
  12.      definícija  -e ž (í) natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda ♪
  13.      definicíjski  in definícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na definicijo: definicijska razlaga ♦ mat. definicijsko območje funkcije vse točke, v katerih ima funkcija določeno vrednost ♪
  14.      definíranje  -a s (ȋ) glagolnik od definirati: definiranje vsebine pojma ♪
  15.      definírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podati natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančno) razložiti: definirati pojem naroda; definirati vlogo pisatelja; tega ni mogoče kratko definirati definíran -a -o: izjave so bile natančno definirane ♪
  16.      definitíven  -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev; ocene so že definitivne; definitivno besedilo zakona ♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradniki definitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega ♪
  17.      deflácija  -e ž (á) 1. ekon. naraščanje kupne moči denarja: deflacija je povzročila padanje cen 2. geogr. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z vetrom: erozija in deflacija sta spremenili podobo pokrajine ♪
  18.      deflacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deflacijo: deflacijska kriza, politika / deflacijsko preoblikovanje pokrajine ♪
  19.      defléktor  -ja m (ẹ́) teh. priprava, ki (pre)usmerja tok plina, vode, vetra v zaželeno smer: deflektor Peltonove turbine; deflektor pri dimniku ♪
  20.      deformácija  -e ž (á) sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje: neprimerni čevlji povzročijo večkrat deformacijo stopal; s telesno kulturo preprečevati telesne deformacije / boj proti birokratski deformaciji ekonomskega razvoja; moralna deformacija družbe; deformacija socialističnih odnosov // sprememba prvotne, dane oblike česa, preoblikovanje: povzročiti deformacijo materiala; deformacija pnevmatik med vožnjo; deformacija tal / režiserjeva deformacija teksta je bila očitna ♪
  21.      deformíranec  -nca m (ȋ) knjiž. deformiran človek: živel je med pohabljenci in deformiranci ♪
  22.      deformíranje  -a s (ȋ) glagolnik od deformirati: deformiranje drevesnih vrhov / birokratsko deformiranje razvoja ♪
  23.      deformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral deformíran -a -o: deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo ♪
  24.      deformitéta  -e ž (ẹ̑) med. skaženost, iznakaženost: deformiteta čeljusti, hrbtenice ♪
  25.      defravdácija  -e ž (á) knjiž. poneverba: prikriti defravdacijo; defravdacija v podjetju ♪

   15.089 15.114 15.139 15.164 15.189 15.214 15.239 15.264 15.289 15.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA