Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (14.764-14.788)



  1.      čokoláda  -e ž () živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
  2.      čokoládast  -a -o prid. () po barvi podoben čokoladi: čokoladaste oči
  3.      čokoláden  -dna -o prid. () ki je iz čokolade: škatla čokoladnih bonbonov / čokoladni puding; čokoladna krema, torta // po barvi podoben čokoladi: ožgani čokoladni obrazi / čokoladna barva čokoládno prisl.: čokoladno rjava obleka
  4.      čólja  -e ž (ọ̄) nar. zahodno panj, čok: v peči sta tleli dve debeli čolji
  5.      čóln  -a [n] m (ọ̑) manjše odprto vodno vozilo: odriniti čoln od brega; spustiti čoln v vodo; prepeljati se v čolnu čez reko; voziti se s čolnom; dirkalni, ladijski, rešilni, ribiški čoln; motorni čoln; čoln na vesla ◊ šport. tekmovalni čoln; tisk. čoln kovinski okvir za postavljene stolpce; voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje; torpedni čoln
  6.      čolnár  -ja [n] m (á) 1. kdor kaj prevaža s čolnom: večkrat se je z očetom, ki je bil čolnar, vozil po reki 2. kdor izdeluje in prodaja čolne
  7.      čolnáriti  -im [n] nedov.) voziti se s čolnom: v počitnicah so čolnarili po reki; hodil je čolnarit in ribarit // prevažati s čolnom: po Savi so čolnarili in brodarili
  8.      čolnárski  -a -o [n] prid. (á) nanašajoč se na čolnarje ali čolnarjenje: čolnarski šport, turnir; čolnarska služba, svetilka
  9.      čólnast  -a -o [n] prid. (ọ̑) podoben čolnu: cvet čolnaste oblike
  10.      čolnìč  -íča in čólnič -a [n] m ( í; ọ̑) raba peša manjšalnica od čoln; čolniček: odpeti čolnič; pesn. čolnič življenja
  11.      čolníčast  -a -o [n] prid. (í) podoben čolničku: čolničasti čevlji; čolničasti cvetni listi ♦ arheol. čolničasta fibula
  12.      čolníčkast  -a -o [n] prid. () podoben čolničku: čolničkasta solnica
  13.      čólnov  -a -o [n] (ọ̑) pridevnik od čoln: čolnov bok, kljun
  14.      čòp  čôpa tudi čópa m ( ó, ọ́) 1. šop las, dlake, perja: povezati lase v čop; v čope razdeljena dlaka; kokoši s čopi / perjaničast čop na šlemu 2. urejen, povezan šop niti za okras; cof: čopi na zavesi; kapa s čopom / konji z belimi čopi na glavah ◊ arhit. (strešni) čop trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
  15.      čópast  in čôpast -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na čop: čopasta kokoš; vojaki s črnimi čopastimi kapami / čopasti lasje; čopaste obrvi ♦ zool. čopasti ponirek; čopasti škrjanec
  16.      čópec  in čôpec -pca m (ọ̑; ō) ekspr. čopast ptič: poglej ga, čopca, že spet leta za ribami
  17.      čôpek  in čópek -pka m (ō; ọ̑) manjšalnica od čop: povezati lase v dva čopka; pisana šoja s čopkom na glavi / blazinica z resicami in čopki; rdeče copatke s svilenimi čopki
  18.      čópič  in čôpič -a m (ọ̑; ) orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak: nanašati lak s čopičem; pisati s čopičem po zidu; okrogel, ploščat čopič; pleskarski, slikarski čopič; čopič iz mehke dlake / ekspr. mojster čopiča ∙ ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik
  19.      čópičast  in čôpičast -a -o prid. (ọ̑; ) podoben čopiču: čopičasta oblika ♦ bot. čopičasta brazda; čopičasta plesen plesen, ki ima trosonosce razrasle v obliki čopiča, Penicillium
  20.      čôpkast  in čópkast -a -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na čopek: čopkast golob / čopkasti našitki
  21.      čopolás  in čopolàs -ása -o prid. (; á) knjiž. ki ima lase v čopih: debeloglav in čopolas možak
  22.      čopotáti  -ám nedov.) čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota
  23.      čôrav  in čórav -a -o prid. (ō; ọ̄) nižje pog., slabš. slep, brljav: kaj si čorav, da ga ne vidiš
  24.      čožót  -a m (ọ̑) nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia: čožoti se vračajo z lova
  25.      čŕča  -e ž (ŕ) nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj)

   14.639 14.664 14.689 14.714 14.739 14.764 14.789 14.814 14.839 14.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA