Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (14.664-14.688)


  1.      čistína  -e ž (í) 1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice 2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba 3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata ♪
  2.      čístiti  -im nedov., číščen (í ȋ) 1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe 2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri // odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato ◊ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot čístiti se izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti ◊ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji ♪
  3.      čístka  -e ž (ȋ) odstranjevanje nezanesljivih ljudi iz stranke ali s službenega položaja: politične čistke; čistka partije; čistka v upravnem aparatu in vojski / okupator dela čistke; pren. čistka neprimernih knjig v knjižnici ♪
  4.      čístkan  -a -o prid. (ȋ) ekspr. čist, snažen: bila je vedno počesana in tako čistkana ♪
  5.      čísto  prisl. (ȋ) 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: čisto gol; čisto konkurenčna oblika gospodarjenja; sod je čisto prazen; vrt je čisto na drugi strani; ostal je čisto brez pomoči; čisto brez potrebe se jezite; zdaj je hiša čisto njegova; njegov nastop je čisto tak kot očetov; čisto vse si je zapomnil; čisto je nehal piti; hiša je čisto porušena; čisto gotovo pride; čisto nepričakovano se je vrnil; imaš čisto prav; elipt. on je čisto, kakor je bil čisto tak / hiša je čisto ob morju tik // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: to je čisto navadna goljufija; čisto preprosto mu je vse utajil; čisto sem pozabil sporočiti; čisto prav vam je; čisto zares ne vem 2. izraža zelo visoko stopnjo: čisto majhen je; čisto mlad; čisto malo se je spremenil; čisto tiho govori 3. izraža rahlo omejitev: hrana je čisto dobra; bil je čisto prijazen z nami; čisto lepo so ga sprejeli; čisto prijetno je tu; to vino imam čisto rad; prim. čist ♪
  6.      čistôča  -e ž (ó) stanje brez umazanije, prahu: imeti, vzdrževati red in čistočo; navajati, paziti na čistočo; osebna čistoča; čistoča stanovanja ♪
  7.      čistosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je čistega, plemenitega srca: dober in čistosrčen ♪
  8.      čístost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost čistega: a) duševna, moralna, nravna čistost / dekliška čistost nedolžnost / nihče ne dvomi o čistosti njegovih namenov b) sortna čistost krompirja; čistost pasme / skrbeti za čistost jezika / čistost umetniškega izraza c) čistost gorskega zraka ♪
  9.      čistôta  -e ž (ó) 1. količina, odstotek določene osnovne sestavine: določati čistoto semen; čistota kemikalij; čistota vlaken; kvocient čistote 2. zastar. čistost: čistota jezika / čistota oblike 3. zastar. čistoča: čistota perila ♪
  10.      čistúnstvo  -a s (ȗ) slabš. 1. pretirana skrb za moralno, idejno čistost: dogmatsko, moralno čistunstvo 2. pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin; purizem: čistunstvo nekaterih jezikoslovcev / jezikovno čistunstvo ♪
  11.      číščenje  -a s (í) glagolnik od čistiti: a) pospravljanje in čiščenje; kemično čiščenje oblek; čiščenje čevljev / čiščenje madežev odstranjevanje b) čiščenje plina, surovega sladkorja, voska; čiščenje pšenice c) čiščenje gozda; čiščenje sadnega drevja / čiščenje zelenjave č) čiščenje mošta ♪
  12.      číšljak  -a m (ȋ) bot. rastlina z listi in cveti na kolencih, Stachys: navadni čišljak; zdravilni čišljak ♪
  13.      čitálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev ♦ elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; čitalnik ♪
  14.      čitálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. bralka: knjiga je namenjena odraslim čitalkam / čitalka stare kneginje ♪
  15.      čitálnica  -e ž (ȃ) 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva ♪
  16.      čitálničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalnična oprema / čitalnični odbornik; čitalnična prireditev ♪
  17.      čitálnik  -a m (ȃ) elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih ♪
  18.      čitálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven ♦ zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja ♪
  19.      čitálništvo  -a s (ȃ) 1. nastajanje in delovanje društev čitalnic: doba čitalništva 2. nav. slabš. značilnosti čitalniške dobe: dvigniti zborovsko glasbo iz čitalništva; dramski amaterizem je prestopil mejo čitalništva ♪
  20.      čítanje  -a s (ȋ) glagolnik od čitati: a) čitanje dela učencu težave; vaditi čitanje / danes bo zaradi proslave čitanje odpadlo pouk čitanja b) s čitanjem se je zelo izobrazila c) čitanje partitur / čitanje števcev ugotavljanje porabljene energije zaradi plačila ♪
  21.      čítanka  -e ž (ȋ) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk; berilo: slovenska čitanka; čitanka za drugi razred 2. pomožni učbenik z izbranimi sestavki iz kake stroke: zgodovinska čitanka ♪
  22.      čítankar  -ja m (ȋ) redko sestavljavec beril, čitank ♪
  23.      čitátelj  -a m (ȃ) star. bralec: knjiga ima dosti čitateljev ♪
  24.      čitáteljstvo  -a s (ȃ) star. bralci: okus preprostega čitateljstva; pridobiti si pozornost čitateljstva ♪
  25.      čítati  -am nedov. (ȋ) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet ♪

   14.539 14.564 14.589 14.614 14.639 14.664 14.689 14.714 14.739 14.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA