Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (1.464-1.488) 
- bísernost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu ♪
- biseromášnik -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel šestdeset let mašništva ♪
- biserovína -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
- biserovínast -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni ♪
- biskvít -a m (ȋ) luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja ♪
- biskvíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo ♪
- bísmarckovski -a -o [-ark-] prid. (ȋ) tak kot pri Bismarcku: ta politik ima bismarckovski nastop ♪
- bísmut in bízmut -a m (ȋ) kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi ♪
- bísmutov in bízmutov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude ♪
- bísovnica -e ž (ȋ) zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus ♪
- bístahor medm. (ȋ) klic konju na levo!: hijo, bistahor ♪
- bíster -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ȋ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari ♪
- bístrc -a m (ȋ) 1. redko bistroumnež: mož se ima za bistrca; to ti je pravi bistrc 2. star. bistroumnost: hotel je preizkusiti njegov bistrc; bistrc duha ♪
- bistrênje -a s (é) glagolnik od bistriti ♪
- bístrica -e ž (ȋ) knjiž. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice ♪
- bistrína -e ž (í) 1. hitro in pravilno mišljenje: sedaj je treba zbranosti in bistrine; v bistrini mu ni kos / njegov obraz ni razodeval posebne bistrine bistroumnosti / odlikuje ga nenavadna bistrina duha prodornost 2. knjiž. prozornost, čistost: bistrina zelene Soče / v jutranji bistrini je šel na pot ♪
- bistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma ♪
- bistríti -ím nedov., bistrèn (ȋ í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale ♪
- bistró -ja m (ọ̑) zlasti v francoskem okolju manjša, preprosta restavracija: povabil ga je na večerjo v bistro ♪
- bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav ♪
- bistroglávec -vca m (ȃ) ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec ♪
- bistroglávost -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila ♪
- bistrogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen ♪
- bistrogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko bistrogled ♪
- bistroglédnost -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost ♪
1.339 1.364 1.389 1.414 1.439 1.464 1.489 1.514 1.539 1.564 
