Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (14.189-14.213)



  1.      conírati  -am nedov. in dov. () urb. določati namembnost posameznih površin: conirali so področje na obeh bregovih reke
  2.      cónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor
  3.      cool  -a [kúl] m () muz. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola; neskl. pril.: cool jazz
  4.      còp  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi
  5.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  6.      copátarstvo  -a s () 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo
  7.      copátast  -a -o prid. () podoben copatam: copatast čevelj / ekspr. njegovi copatasti koraki so drseli po veži
  8.      copátek  -tka m () manjšalnica od copat: otrok naj bo v sobi v copatkih / ekspr. damski copatki s svilenimi čopki ♦ kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom
  9.      copática  -e ž () copatka: obuj si copatice / ekspr. na nogah ima copatice iz sinje svile
  10.      copátka  -e ž () manjšalnica od copata: otroci so kar v copatkah zagazili v sneg / ekspr. obuta je v lične svilene copatke
  11.      copòt  -ôta m ( ó) plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla
  12.      copotánje  -a s () glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
  13.      copotáti  -ám nedov.) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku
  14.      copôtniti  -em dov.) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
  15.      cópranje  -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem
  16.      cóprnica  -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda
  17.      coprníja  -e ž () pog. čarovnija: uganjati coprnije / ekspr. vse tvoje coprnije ne bodo nič zalegle zvijačna prizadevanja
  18.      cóprniški  -a -o prid. (ọ̑) pog. čarovniški: coprniški opravki / srednjeveška coprniška zabloda
  19.      cópyright  -a [kopirajt] m (ọ̑) zal. izključna pravica za javno izkoriščanje avtorskega dela: poskrbeti za copyright // znamenje, žig v knjigi, ki opozarja na to pravico
  20.      corrída  -e [kori-] ž () zlasti v španskem okolju bikoborba: na corridi so nastopali znameniti matadorji
  21.      corrigénda  -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
  22.      cóta  -e ž (ọ́) nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi // okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi cotami
  23.      cótast  -a -o prid. (ọ́) nar. raztrgan, razcapan: cotast berač // resast: cotasta svilena ruta
  24.      coupé  in kupé -ja [ku-] m (ẹ̑) osebni avtomobil, ki ima proti zadnjemu delu zelo znižano karoserijo: nesrečo je zakrivil voznik coupeja; neskl. pril.: karoserija za coupe izvedbo
  25.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo

   14.064 14.089 14.114 14.139 14.164 14.189 14.214 14.239 14.264 14.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA