Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (14.114-14.138)


  1.      civilístovski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad ♪
  2.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  3.      civilizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine civilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično ♪
  4.      civilizátor  -ja m (ȃ) nav. iron. kdor širi, prinaša civilizacijo: beli civilizatorji ♪
  5.      civilizatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti // redko civilizacijski: civilizatorične dobrine ♪
  6.      civilizíranec  -nca m (ȋ) kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec ♪
  7.      civilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku ♪
  8.      cíza 1 -e ž (í) ročni voziček na dveh kolesih: naložiti na cizo; voziti s cizo na trg; branjevska, mlekarska ciza // slabš. voz: pripeljal se je v stari cizi ♪
  9.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare ♪
  10.      cízati  -am nedov. (ȋ) nar. sesati: žrebe ciza / ekspr. takrat si ti še cizal ♪
  11.      cizelêr  -ja m (ȇ) kdor vrezuje, tolče drobne okraske v kovino: bil je zlatar in cizeler; dela s skrbnostjo cizelerja; pren. cizeler jezika in stila ♪
  12.      cizelêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na cizelerje: cizelersko orodje / obesek, izdelan s cizelersko natančnostjo ♪
  13.      cizelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vrezovati, tolči drobne okraske v kovino: cizelirati nakit, pladenj; pren. pisatelj cizelira svoja dela ♦ num. dokončno obdelati odlitek cizelíran -a -o: starinska cizelirana tobačnica / cizeliran okrasek ♪
  14.      cmákanje  -a s (ȃ) glagolnik od cmakati: cmakanje in srkanje / v noči se je čulo samo cmakanje čevljev po blatu ♪
  15.      cmákati  -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪
  16.      cmakljáti  -ám nedov. (á ȃ) rahlo cmakati: otrok je zadovoljno cmakljal in se oblizoval ♪
  17.      cmáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju ♪
  18.      cmárjenje  -a s (á) glagolnik od cmariti: to je bilo cmarjenja pri hiši / glasno cmarjenje masti ♪
  19.      cméndra  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra ♪
  20.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
  21.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪
  22.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti ♪
  23.      cméravec  in cmerávec -vca m (ẹ́; ȃ) ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah // slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec ♪
  24.      cméravka  in cmerávka -e ž (ẹ́; ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: zmerom je bila cmeravka ♪
  25.      cmérda  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: prava cmerda si // cmerjenje: ali je zato treba take cmerde in stokanja ♪

   13.989 14.014 14.039 14.064 14.089 14.114 14.139 14.164 14.189 14.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA