Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (14.014-14.038)



  1.      cimènt  -ênta m ( é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta
  2.      címet  -a m () posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu
  3.      címetast  -a -o prid. () po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka
  4.      címeten  -tna -o prid. () cimetast, cimetov: cimetna polt / cimetna torta címetno prisl.: cimetno rjava barva
  5.      címetov  -a -o prid. () nanašajoč se na cimet: cimetovi keksi; cimetovo maslo / cimetova barva címetovo prisl.: cimetovo rjav klobuk
  6.      címetovec  -vca m () tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca
  7.      címiti  -im nedov.) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo címiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi // ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
  8.      címprati  -am nedov. () pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
  9.      címraka  -e ž (í) nar. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: petdeset let je vihtel cimrako in cepin
  10.      cín  -a m ( ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
  11.      cína  -e ž () arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
  12.      cíncanje  -a s () glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz
  13.      cincáriti  -im nedov.) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti
  14.      cíncati  -am nedov. () 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka
  15.      cíncavec  -vca m () pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec
  16.      cínek  -nka m () krog, lisa maščobe na vodi: na juhi so cinki masti; po morju v pristanišču plavajo raznobarvni oljnati cinki; pren., ekspr. cinki luči pod drevjem
  17.      cinemaskop  tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura
  18.      cinerárija  -e ž (á) vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv, Cineraria hybrida: kupiti v cvetličarni cinerarijo
  19.      cíngelj  -glja m (í) ekspr. kar visi, binglja: ledeni cinglji
  20.      cíngeljc  -a [gǝl] m () ekspr. kar visi, binglja: konjem so od grive viseli ledeni cingeljci
  21.      cíngeljček  -čka [gǝl] m () nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki
  22.      cingljáti  -ám nedov.) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki
  23.      cíngole  -gol ž mn. () nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec)
  24.      cíngulum  -la in -a m () rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke: prepasati se s cingulom ◊ med. obveza za prsni koš
  25.      cíničen  -čna -o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se

   13.889 13.914 13.939 13.964 13.989 14.014 14.039 14.064 14.089 14.114  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA