Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (1.389-1.413)



  1.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  2.      bíomehánika  -e ž (-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih
  3.      bíometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
  4.      biometríja  -e ž () statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov
  5.      biónika  -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
  6.      bionomíja  -e ž () biol. nauk o zakonih življenja
  7.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  8.      biopsíja  -e ž () med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
  9.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  10.      biosfêra  -e ž () biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi
  11.      bioskóp  tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
  12.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  13.      bíotéhniški  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja
  14.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  15.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  16.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  17.      biotít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom
  18.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  19.      bípiramída  -e ž (-) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
  20.      bíplán  -a m (-) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan
  21.      bípoláren  -rna -o prid. (-) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma
  22.      bípolárnost  -i ž (-) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost
  23.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  24.      bira  zbirka gl. bera
  25.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)

   1.264 1.289 1.314 1.339 1.364 1.389 1.414 1.439 1.464 1.489  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA