Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (13.664-13.688)



  1.      aziát  -a m () nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat
  2.      aziátski  -a -o prid. () nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten
  3.      aziátstvo  -a s () nav. slabš. značilnost aziatskega: surovo aziatstvo; poteze, polne aziatstva
  4.      ázijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Azijce ali Azijo: azijske in afriške države; azijske džungle / azijska nepredirnost obraza / epidemija azijske gripe gripe, ki se širi iz Azije
  5.      azíl  -a m () zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
  6.      azilánt  -a m (ā á) kdor prosi, dobi (politični) azil: begunci in azilanti
  7.      azílski  -a -o prid. () nanašajoč se na azil: azilska pravica države / azilska oskrba starih ljudi
  8.      ázo...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: azobenzol / azobarvila in azo barvila
  9.      aztéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Azteke: azteška država / azteški rokopisi rokopisi, naslikani na živalski koži, platnu; azteška pisava pisava, sestavljena iz večbarvnih naslikanih znakov
  10.      azúr  -a m () knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin // nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru
  11.      azúren  -rna -o prid. () knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo azúrno prisl.: azurno modro jezero
  12.      azurít  -a m () min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino
  13.      ažiotáža  -e ž () v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi
  14.      ažúr  -a m () obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj
  15.      ažúren 1 -rna -o prid. () adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
  16.      ažúren 2 -rna -o prid. () nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom
  17.      ažurírati 2 -am nedov. in dov. () obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev
  18.      ažúrnost  -i ž () adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost
  19.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamujemat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
  20.      cácek  -cka m () nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič)
  21.      cádillac  -a [kadilak] m () velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
  22.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
  23.      cágati  -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo
  24.      cágav  -a -o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi
  25.      cágavec  -vca m (á) nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem

   13.539 13.564 13.589 13.614 13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA