Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (13.539-13.563)



  1.      ávla  -e ž () velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli; avla gledališča, kina, postaje ♦ arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik
  2.      ávnojski  -a -o prid. () nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]: avnojski sklepi / avnojske nagrade
  3.      avokádo  -a m () tropski sadež hruškaste oblike: jesti avokado
  4.      avokádovec  -vca m () tropsko drevo s suličastimi listi in užitnimi sadovi hruškaste oblike
  5.      ávra  -e ž () med. neugodni občutek pred napadom božjasti, histerije
  6.      avreóla  in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov
  7.      avreomicín  -a m () farm. antibiotik proti infekcijskim boleznim in mrzlicam
  8.      avríkelj  -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula
  9.      avskultánt  -a m (ā á) nekdaj sodniški pripravnik: služboval je kot avskultant
  10.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami
  11.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
  12.      avstrijakántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo: bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost
  13.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo
  14.      ávstro-  prvi del zvez () nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
  15.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem
  16.      avstrofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika
  17.      avstrofílstvo  -a s () avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu
  18.      ávstroslavíst  -a m (-) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist
  19.      ávstroslavízem  -zma m (-) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
  20.      ávšast  -a -o prid. () ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati
  21.      ávšica  -e ž () ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!
  22.      avtarkíja  -e ž () ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija
  23.      avtarkízem  -zma m () ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
  24.      ávten  -tna -o prid. () redko avtomobilski: avtna cesta; avtno olje
  25.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim

   13.414 13.439 13.464 13.489 13.514 13.539 13.564 13.589 13.614 13.639  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA