Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (13.439-13.463)



  1.      àtektóničnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike
  2.      àtektónski  -a -o prid. (-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
  3.      ateljé  -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo
  4.      àtemátičen  -čna -o prid. (-á) 1. muz. ki je brez teme, motiva: atematična skladba 2. lingv. brezpriponski: atematični glagoli
  5.      atenéj  -a m (ẹ̑) vznes., redko znanstvena ustanova ali visoka šola: bil je profesor znanega ateneja
  6.      atentát  -a m () morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo
  7.      atestát  -a m () zastar. spričevalo, potrdilo: kljub dobremu atestatu ni dobil službe
  8.      atestírati  -am dov. in nedov. () izdati atest o čem, potrditi: atestirati material atestíran -a -o: atestirani gradbeni elementi
  9.      áti  -ja m () ljubk. ata, oče: ati, kupi mi punčko
  10.      aticízem  -zma m () lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu
  11.      átika  -e ž (á) 1. arhit. zid nad pročeljem, da zakriva streho: visoka atika 2. um. zgornji zaključni del oltarja: kip v atiki baročnega oltarja
  12.      àtípičen  -čna -o prid. (-í) knjiž. ki ni tipičen, neznačilen: atipičen potek bolezni; atipične celice v telesu
  13.      átiški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na starogrško pokrajino Atiko: atiški pisatelj; atiško slovstvo / atiški način izražanja uglajen, izbran / star. atiški profil njenega obraza grški
  14.      atlánt 1 -a m (ā) raba peša atlas1: brskati po atlantu; zemljepisni atlant
  15.      atlánt 2 -a m (ā) um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: balkon podpirajo orjaški atlanti; portal palače z dvema atlantoma
  16.      atlántski  -a -o prid. () nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta
  17.      átlas 1 -a m (ā) zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah
  18.      átlas 2 -a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč, rožnat atlas; atlas za podlogo; obleka iz belega atlasa // tekst. vezava, ki se uporablja pri mehkejših tkaninah: barhant tkejo v atlasu
  19.      átlasen  -sna -o prid. (ā) ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori; atlasna domača halja; bila je v beli atlasni obleki; stol z atlasno prevleko / atlasna polt; pes z atlasno belo dlako ♦ tekst. atlasna vezava tkanine
  20.      átlasov  -a -o prid. (ā) atlasen: bila je v atlasovi obleki / atlasov blesk ♦ tekst. atlasova vezava
  21.      atlét  -a m (ẹ̑) športnik, ki goji atletiko: nastopili so mladi atleti; klub ima precej dobrih atletov // ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat — pravi atlet
  22.      atlétika  -e ž (ẹ́) šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje: gojiti atletiko; prvenstvo v atletiki / raba peša lahka atletika atletika; težka atletika ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks
  23.      atlétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant
  24.      atmosfêra  -e ž () 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
  25.      atól  -a m (ọ̑) koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika

   13.314 13.339 13.364 13.389 13.414 13.439 13.464 13.489 13.514 13.539  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA