Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (13.364-13.388)


  1.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
  2.      asfodél  -a m (ẹ̑) bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata // v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje ♪
  3.      asignát  -a m (ȃ) 1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata 2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji ♪
  4.      asignatár  -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana ♪
  5.      àsimétričen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz; asimetrična oblika; asimetrična razvrstitev ♦ avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino ♪
  6.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
  7.      asimilacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk; asimilacijska politika; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov ♪
  8.      asimilát  -a m (ȃ) 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah ♪
  9.      asimilíranje  -a s (ȋ) glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane ♪
  10.      asimilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
  11.      asimptóta  -e ž (ọ̑) geom. premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla: asimptota hiperbole ♪
  12.      asimptótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na asimptoto: asimptotična točka; pren. asimptotično približevanje resnici ♪
  13.      asíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje ♪
  14.      asiriologíja  -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev ♪
  15.      asisténca  -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca ♪
  16.      asistènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi ♪
  17.      asistêntka  in asisténtka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu ♪
  18.      asistêntski  in asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi ♪
  19.      asistírati  -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki ♪
  20.      asíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Assisi: asiške ulice / knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški ♪
  21.      áskar  in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov ♪
  22.      askét  -a m (ẹ̑) kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa ♦ rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost ♪
  23.      askétika  -e ž (ẹ́) nauk o askezi: poglabljati se v asketiko ♪
  24.      asketízem  -zma m (ȋ) 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja ♪
  25.      askétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od asket ♪

   13.239 13.264 13.289 13.314 13.339 13.364 13.389 13.414 13.439 13.464  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA