Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (13.339-13.363)



  1.      artileríja  -e ž () vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
  2.      artileríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola
  3.      artíst  -a m () 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist
  4.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis
  5.      artístka  -e ž () ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu
  6.      artízem  -zma m () popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
  7.      artotéka  -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko
  8.      artrítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artritis: artritična bolečina / artritična izrastlina
  9.      arzén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen
  10.      arzenál  -a m () 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami
  11.      arzeníd  -a m () kem. spojina arzena s kovinami: ruda vsebuje arzenide; srebrov arzenid
  12.      arzénik  -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid
  13.      ás 1 -a m () 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as
  14.      ás 2 -a m () num. bakren rimski novec manjše vrednosti
  15.      às  medm. () izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila
  16.      àsa  medm. () izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa!
  17.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje
  18.      asanacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na asanacijo: opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka / asanacijski načrt, ukrep
  19.      asanírati  -am dov. in nedov. () izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde
  20.      asépsa  -e ž (ẹ̑) med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa // aseptično stanje, brezkužnost
  21.      aséptičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
  22.      aséptika  -e ž (ẹ́) med. 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
  23.      asertóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega ♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
  24.      asésor  -ja m (ẹ̑) v nekaterih državah prisednik, član sodnega zbora
  25.      asfált  -a m () zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih

   13.214 13.239 13.264 13.289 13.314 13.339 13.364 13.389 13.414 13.439  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA