Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (13.289-13.313)



  1.      árijka  -e ž (á) ženska oblika od arijec
  2.      arimán  -a m () zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije
  3.      aristokracíja  -e ž () v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
  4.      aristokrát  -a m () v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
  5.      aristokrátičen  -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz
  6.      aristokrátičnost  -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti
  7.      aristokratíja  -e ž () pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast
  8.      aristokrátinja  -e ž () aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja
  9.      aristokratízem  -zma m () kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti
  10.      aristokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno
  11.      aristotélik  -a m (ẹ̄) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki
  12.      aristotelízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma
  13.      aristótelovec  -vca m (ọ̄) filoz. aristotelik: arabski aristotelovci
  14.      aristótelski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena
  15.      aritmétika  -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
  16.      aritmetizírati  -am dov. in nedov. () mat. dati čemu aritmetično obliko: aritmetizirati geometrijski izrek
  17.      arkáda  -e ž () 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
  18.      arkatúra  -e ž () um. slepi arkadni loki na polstebrih
  19.      arktíd  -a m () antr. prebivalec arktike
  20.      árktika  -e ž (á) polarno območje okoli severnega tečaja: ekspedicija na arktiko
  21.      armáda  -e ž () 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic ◊ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
  22.      armáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na armado: armadni štab; armadne enote; armadno povelje ♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah
  23.      armatúra  -e ž () 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature
  24.      arménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura ♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev
  25.      ármija  -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo ♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala

   13.164 13.189 13.214 13.239 13.264 13.289 13.314 13.339 13.364 13.389  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA