Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (12.389-12.413)


  1.      žlobudránje  -a s (ȃ) glagolnik od žlobudrati: žlobudranje tujcev / žlobudranje žensk pri vodnjaku / žlobudranje deževnice po žlebovih ♪
  2.      žlobúdrast  -a -o prid. (ȗ) ekspr. plundrast: sneg je kopnel in steze so se spreminjale v žlobudraste jarke ♪
  3.      žlobudráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. hitro in nerazločno govoriti: opotekal se je in nekaj žlobudral; ne vem, o čem žlobudrajo / žlobudrati po arabsko, v ljubljanščini 2. govoriti mnogo in nepomembne stvari: sploh ne zna biti tiho, kar naprej žlobudra; žlobudrala sta o vsakdanjih stvareh // slabš. govoriti, klepetati: najbrž je spet žlobudrala, zato ni nič slišala 3. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: otrok v prvih mesecih žlobudra; žlobudrati v sanjah / ptice so žlobudrale 4. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju čez kako oviro: izvirek žlobudra; voda žlobudra v žlebovih // dajati temu podobne glasove: klopotci žlobudrajo v vinogradih / kotel nad ognjiščem že žlobudra voda v njem je že začela vreti žlobudrajóč -a -e: veselo žlobudrajoči tujci ♪
  4.      žlobudràv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. 1. ki veliko in hitro govori: žlobudravi prodajalci na tržnici 2. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: na stopnicah ga je ustavila žlobudrava soseda; precej je žlobudrav ● ekspr. žlobudrava govorica nerazločna, nerazumljiva; ekspr. žlobudravo pripovedovanje podrobnosti gostobesedno žlobudrávo prisl.: žlobudravo brati ♪
  5.      žlobudrávost  -i ž (á) ekspr. lastnost žlobudravega človeka: žlobudravost otroka / s svojo žlobudravostjo je onemogočil resen pogovor ♪
  6.      žlobudrávščina  -e ž (ȃ) 1. ekspr. nerazumljiva govorica, nerazumljivo govorjenje: glasno branje se je zlivalo v čudno žlobudravščino; v svoji nenavadni žlobudravščini jim je skušal nekaj dopovedati 2. slabš. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: pogovarjali so se v nekakšni mednarodni žlobudravščini; žlobudravščina pristaniških kramarjev / potepuha sta se sporazumevala v svoji žlobudravščini latovščini ♪
  7.      žnábelj  -blja m (á) nižje pog. ustnica: držati žnablje skupaj; ugrizniti se v žnabelj; spodnji žnabelj ♪
  8.      žnáblo  -a s (á) nižje pog. ustnica: imeti otečena, rdeča žnabla; brki nad žnablom ♪
  9.      žogobŕc  -a m (ȓ) šalj. 1. nogometaš: biti vnet žogobrc 2. nogomet: gledati, igrati žogobrc ♪
  10.      žréb  -a m (ẹ̑) določeno dejanje, s katerim se naključno izbira med več enakovrednimi možnostmi: žreb naj določi, odloči vrstni red; za pravilno rešitev križanke bo žreb razdelil več nagrad; žreb je zadel njega; določiti, izbrati z žrebom // predmet, s katerim se uresničuje tako dejanje: potegniti, vreči žreb ♪
  11.      žrébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od žrebati: žrebanje dobitnikov nagradne igre; objaviti izide žrebanja; z žrebanjem razdeliti nagrade / žrebanje srečk, vstopnic / nagradno, novoletno žrebanje ♦ šport. žrebanje parov za finale ♪
  12.      žrébati  -am nedov. (ẹ̄) določati z žrebom: žrebati dobitnike; žrebati, kdo bo izpolnil ukaz / žrebati dobitke, nagrade; žrebati med pravilnimi rešitvami; žrebati za plen ♪
  13.      žrebčárna  -e ž (ȃ) kraj, prostor za vzrejo žrebcev: hrzanje žrebcev v žrebčarni; kobilarna in žrebčarna / ustanoviti žrebčarno ♪
  14.      žrébček  -čka m (ẹ́) 1. manjšalnica od žrebec: na tekmi sta nastopila dva žrebčka 2. ekspr. kobilji mladič moškega spola; žrebiček: kobila ima žrebčka ♪
  15.      žrebè  -éta s (ȅ ẹ́) kobilji mladič: odstaviti, povreči žrebe; skakati kakor žrebe ♪
  16.      žrébec  -bca m (ẹ́) 1. odrasel samec konja: vpreči, zajahati žrebca; rezgetanje žrebcev ♦ vet. arabski žrebec; plemenski žrebec 2. ekspr. mlad, postaven, poželjiv moški: fant je pravi žrebec ♪
  17.      žrében 1 -bna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žreb ali žrebanje: žrebni izid / žrebni listek / žrebna komisija ♪
  18.      žrében 2 -bna -o prid. (ẹ̑) 1. v zvezi s kobila brej: kobila je že dva meseca žrebna 2. ki ima žrebe: žrebna kobila ♪
  19.      žrebétek  -tka m (ẹ̑) nar. žrebiček: kobila ima žrebetka ♪
  20.      žrebéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima žrebe: žrebetna kobila ♪
  21.      žrebetíti  -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila je že trikrat žrebetila ♪
  22.      žrebíca  -e ž (í) 1. samica konja od prvega leta starosti do prve žrebitve: zapreči žrebico; rezgetanje žrebic 2. ekspr. mlada, postavna, poželjiva ženska: ta ženska je žrebica ♪
  23.      žrebíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od žrebe: kobila je povrgla žrebička; skače kot žrebiček 2. kobilji mladič moškega spola: žrebiček in žrebička ♪
  24.      žrebíčka  -e ž (í) 1. manjšalnica od žrebica: žrebička je breja 2. kobilji mladič ženskega spola: kobila je povrgla žrebičko ♪
  25.      žrebíti  -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila je že večkrat žrebila ♪

   12.264 12.289 12.314 12.339 12.364 12.389 12.414 12.439 12.464 12.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA