Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (12.264-12.288)


  1.      zóblati  -am dov. (ọ̑) z obličem narediti gladko, ravno: zoblati desko, mizno ploščo zóblan -a -o: zoblane deske ♪
  2.      zoblikovati  ipd. gl. izoblikovati ipd. ♪
  3.      zóbliti  -im tudi izóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti zaobljeno, okroglo: zobliti ostre vogale / nasmeh mu je zoblil obraz zóbljen tudi izóbljen -a -o: zobljeni kamni; zobljeno telo ♪
  4.      zóbljenje  tudi zobljênje -a s (ọ̑; é) knjiž., redko dobivanje, rast zob; denticija ♪
  5.      zóbnica  -e ž (ọ̑) anat. jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna jamica: krvavitev iz zobnice ♪
  6.      zobníca  -e ž (í) vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo: sešiti zobnico / konjska zobnica ♪
  7.      zóbnik  -a m (ọ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih: d in t sta zobnika; nebniki in zobniki ♪
  8.      zobník  -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik ♪
  9.      zobníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje ♪
  10.      zobnína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba; zobovina: gniloba načne zobnino ♪
  11.      zobníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki ♪
  12.      zóbnoústničnik  -a m (ọ̄-ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev: f in v sta zobnoustničnika ♪
  13.      zobo...  prvi del zloženk nanašajoč se na zob: zobobol, zobozdravilstvo ♪
  14.      zobobòl  -ôla in zoboból -a m (ȍ ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v zobu, zobeh: potrpežljivo prenašati zobobol; tablete proti zobobolu ♪
  15.      zobodêr  in zobodér -a m (ȇ; ẹ̑) slabš. zobar, zobozdravnik: iti k zoboderu ♪
  16.      zobotéhnica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od zobotehnik: delovno mesto zobotehnice ♪
  17.      zobotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zobotehnike ali zobotehniko: zobotehnični material / zobotehnična srednja šola ♪
  18.      zobotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika ♪
  19.      zobotéhnika  -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike ♪
  20.      zobotrébčar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec zobotrebcev: rešetarji in zobotrebčarji ♪
  21.      zobotrébec  -bca m (ẹ̑) na obeh straneh priostrena, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane iz zobovja, za natikanje koščkov hrane: izdelovati zobotrebce; nabadati sir in salamo z zobotrebci; suh kot zobotrebec ♪
  22.      zobovína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba: plast zobovine ♪
  23.      zobóvje  -a s (ọ̑) vsi zobje v zgornji in spodnji čeljusti: zobovje se menja; očistiti zobovje; odstranjevati ostanke hrane iz zobovja; pravilno razvito zobovje / človeško, živalsko zobovje / umetno zobovje ♦ anat. mlečno ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade, stalno zobovje ki zraste po šestem letu starosti; vet. ožgano zobovje rjavkasto zobovje psa po prestani bolezni, zlasti kugi; ščukasto, škarjasto zobovje ♪
  24.      zobozdravníca  -e ž (í) ženska oblika od zobozdravnik: bila je na pregledu pri zobozdravnici ♪
  25.      zobozdravník  -a m (í) zdravnik za bolezni zob in ust: iti k zobozdravniku ♪

   12.139 12.164 12.189 12.214 12.239 12.264 12.289 12.314 12.339 12.364  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA