Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (12.214-12.238)


  1.      zíbka  -e ž (ȋ) zibelka: stesati zibko; otrok je v zibki mirno zaspal / tu je zibka naše kulture ● pivna zibka nekdaj lesen, na spodnji strani ukrivljen predmet z vpetim pivnikom ♪
  2.      zíbkati  -am nedov. (ȋ) ekspr. narahlo zibati: valovi zibkajo čoln / zibkati otroka ● evfem. soseda bo spet zibkala rodila; ekspr. starši ga preveč zibkajo zelo, pretirano skrbijo zanj ♪
  3.      zibljáj  -a m (ȃ) krajši premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zibljaji ladje; lahni zibljaji in tresljaji ♪
  4.      zibljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) ziblje: zibljiv čoln, stol ♪
  5.      zlatobárven  -vna -o prid. (ȃ) take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt ♪
  6.      zlatobròv  -ôva m (ȍ ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada ♪
  7.      zlatozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
  8.      zljubíti se  in zljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ni se mu zljubilo odgovoriti; ko bi se mu zljubilo pomisliti, bi se že spomnil; če se ti zljubi priti, bom vesel 2. začutiti, dobiti voljo, željo uresničiti kako dejanje: otroci naj delajo, kar se jim zljubi; če se mu zljubi, gre na sprehod; kadar se mu je zljubilo, je lahko prišel // nar. začutiti, dobiti željo, poželenje po čem: zljubilo se ji je mleka, sadja; če se ti zljubi vina, ga natoči ● ekspr. hišice so stale, kakor se jim je zljubilo neenakomerno oddaljene, brez določenega reda; zastar. fant se je vsakemu zljubil priljubil ♪
  9.      zlôba  -e ž (ó) želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok // zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov ∙ ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom ♪
  10.      zlôbec  -bca m (ó) 1. knjiž. zlobnež: zlobec mu je spodmaknil stol 2. evfem. hudič: sam črni zlobec je prišel ponj ♪
  11.      zlôben  -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben // ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled // ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba ● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati ♪
  12.      zlobíti se  -ím se nedov. (ȋ í) zastar. jeziti se, hudovati se: vsi nejevoljni so se zlobili nanj ♪
  13.      zlôbnež  -a m (ȏ) zloben človek: zlobneži so ga mučili; izogibati se zlobnežev; razkrinkati zlobneže ♪
  14.      zlôbnica  -e ž (ȏ) zlobna ženska: hoteli so se rešiti zlobnice, ki je povzročala prepire / kot psovka zlobnica, zakaj si to storila ♪
  15.      zlôbnost  -i ž (ó) lastnost zlobnega človeka: bali so se ga zaradi zlobnosti; zlobnost paznikov / izdal jih je iz zlobnosti zlobe ∙ v očeh se mu je zasvetila zlobnost dobil je zloben izraz // zlobno, hudobno dejanje: niso še pozabili njihovih zlobnosti ♪
  16.      zlokôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. 1. zloben, hudoben: zlokobna mačeha; zlokobne sile; zlokobna usoda / zlokoben obraz / zlokoben namen 2. zlovešč: temni zlokobni oblaki; zlokobna tišina pred spopadom; zlokobno znamenje 3. grozljiv, neprijeten: izogibati se zlokobnega kraja; nastala je zlokobna tema zlokôbno prisl.: zlokobno je molčal; veter je zlokobno udarjal v trhla vrata ♪
  17.      zlorába  -e ž (ā) 1. uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zloraba dosežkov psihiatrije; zloraba svobode; zloraba književnosti v ideološke namene // uporaba koga za kaj negativnega, slabega proti njegovi volji: zaščititi človeka proti zlorabam; zloraba ljudi za poskuse / kaznovati spolno zlorabo otrok 2. uporaba v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: razkrinkavati zlorabe; huda, velika zloraba; zloraba položaja, pooblastil // preračunana uporaba v svojo korist: zloraba zaupanja / zloraba delavcev // ekspr. neupravičena uporaba česa, sklicevanje na kaj: zloraba gesla ♪
  18.      zlorábiti  -im dov. (á ȃ) 1. uporabiti kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabil je svoje darove; zlorabiti moč, pamet za grozodejstva; zlorabiti svobodo, znanje / zlorabil je svojo avtoriteto proti ljudstvu uporabil v njegovo škodo // uporabiti koga za kaj negativnega, slabega proti njegovi volji: zlorabiti otroke; zlorabili so jih za vohune / spolno zlorabiti koga imeti s kom spolne odnose kljub njegovi mladoletnosti, neosveščenosti, proti njegovi volji 2. uporabiti v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: zlorabiti položaj, pooblastila, predpise / zlorabiti ime firme // preračunano uporabiti v svojo korist: zlorabiti gostoljubnost, zaupanje koga / ekspr. zlorabiti potrpežljivost poslušalcev // ekspr. neupravičeno uporabiti kaj, se sklicevati na kaj: zlorabiti besedo ljubezen; zlorabiti pesnika zlorábljen -a -o: zlorabljeni mladoletniki; zlorabljena ljubezen ♪
  19.      zlorábljanje  -a s (á) glagolnik od zlorabljati: zlorabljanje naravnih dobrin; zlorabljanje svobode / zlorabljanje otrok, zapornikov / zlorabljanje uradnega položaja / zlorabljanje naklonjenosti koga ♪
  20.      zlorábljati  -am nedov. (á) 1. uporabljati kaj pozitivnega za kaj negativnega, slabega: zlorabljati premoženje za lahkoživo življenje; zlorabljati sposobnosti, svobodo, znanje jezikov / zlorabljati računalnik // uporabljati koga za kaj negativnega proti njegovi volji: zlorabljati jetnike za nevarna dela; zlorabljati otroke / spolno zlorabljati koga imeti s kom spolne odnose kljub njegovi mladoletnosti, neosveščenosti, proti njegovi volji 2. uporabljati v nasprotju z zakoni, pristojnostjo: zlorabljati uradni položaj; zlorabljati samoupravljanje, zakone // preračunano uporabljati v svojo korist: zlorabljati gostoljubnost, zaupanje koga / zlorabljati čustva ljudi / zlorabljati delavce izkoriščati // ekspr. neupravičeno uporabljati kaj, se sklicevati na kaj: zlorabljati ime koga; zlorabljati pesnikove misli zlorábljan -a -o: zlorabljani mladoletniki; zlorabljano besedilo ♪
  21.      zlóžba  -e ž (ọ̑) star. združitev zemljišč vseh posestnikov na določenem področju v enoten kompleks; komasacija: nasilna zložba / zložba zemljišč ♪
  22.      zmobilizírati  -am dov. (ȋ) napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: zmobilizirati večje število borcev // napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob potresu so zmobilizirali vse strokovnjake / ekspr. za gradnjo hiše si je zmobiliziral prijatelje in znance ♪
  23.      znabíti  prisl. (ȋ) star. morda, mogoče: znabiti bi lahko kaj izvedeli; ne skrbite, znabiti se je kje zadržal; ti ljudje se znabiti ne zavedajo resnosti položaja / v medmetni rabi prestrašiti ga je hotel. Znabiti ♪
  24.      znebíti se  -ím se tudi iznebíti se -ím se dov., znébil se tudi iznébil se (ȋ í) navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: tega človeka se moramo znebiti; radi bi se ga znebili; znebiti se nezaželenega gosta, zasledovalca; hitro, težko se znebiti koga // narediti, povzročiti, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom preneha obstajati: znebiti se bremena / znebiti se dolga; znebiti se dolžnosti / znebiti se bolezni / znebiti se dvomov, predsodkov; ni se mogel znebiti misli, skrbi, da ga nadzirajo; znebiti se neprijetnega občutka, strahu ● ekspr. denarja se je hitro znebil ga je hitro porabil, zapravil; ekspr. znebiti se kake imenitne, neumne reči, povedati kaj imenitnega, neumnega; ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati; ekspr. komaj je čakal, da se znebi premočene obleke jo sleče; evfem. še pomislila ni, da bi se znebila otroka naredila splav ♪
  25.      znebívati se  -am se tudi iznebívati se -am se nedov. (í) navadno z rodilnikom delati, povzročati, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: znebivati se vsiljivcev // delati, povzročati, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom preneha obstajati: postopoma se znebivati dolgov ♪

   12.089 12.114 12.139 12.164 12.189 12.214 12.239 12.264 12.289 12.314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA