Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (11.889-11.913)


  1.      zaobljúbljati se  -am se nedov. (ú) 1. rel. delati zaobljubo: ljudje so se ob težavah pogosto zaobljubljali 2. ekspr. trdno obljubljati: zaobljubljal se je, star. zaobljubljal je, da bo to storil ♪
  2.      zaobóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet zaobóčiti se dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo zaobóčen -a -o 1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo 2. knjiž. obokan: zaobočeno okno ♪
  3.      zaobráčati  -am nedov. (ā ȃ) redko obračati: zaobračati vozila na obračališču ∙ redko zaobračati oči obračati oči ♪
  4.      zaobràt  -áta m (ȁ á) obrat, obrnitev: zaobrat glave / telovadec je delal hitre zaobrate / nenavaden zaobrat v njegovem življenju / miselni zaobrati ♪
  5.      zaobrníti  in zaobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) obrniti: zaobrniti čoln, voz; zaobrniti konja; zaobrnil (se) je in stekel nazaj / sunkovito je zaobrnil glavo se ozrl / zaobrniti krmilo v levo / zaobrniti seno / zaobrniti misli, pogovor drugam / dogajanje se je zaobrnilo v njihovo korist / nenadoma se je položaj zaobrnil; vreme se je zaobrnilo spremenilo / pri delu se zna hitro zaobrniti ● ekspr. ni vedel, kako naj zaobrne besedo, da bo prav kaj naj reče zaobŕnjen -a -o: zaobrnjen pas; navzgor zaobrnjene obrvi ♪
  6.      zaobséči  -séžem dov., zaobsézi zaobsézite; zaobségel zaobségla; nam. zaobséč in zaobsèč (ẹ́) obseči: ta steber bi človek s težavo zaobsegel / s pogledom zaobseči pokrajino / publ.: avtor je skušal v razpravi zaobseči vsa dotedanja spoznanja o problemu prikazati, predstaviti; z zbirko zaobseči večino slovenske klasične književnosti zajeti; tega ni mogoče zaobseči z besedami izraziti zaobséžen -a -o: problem, zaobsežen v naslovu razprave; v tem delu je zaobseženo celotno povojno obdobje ♪
  7.      zaobségati  -am nedov. (ẹ̄) publ. zajemati: dežela zaobsega več pokrajin / priročnik zaobsega vso pomembnejšo literaturo o tem problemu / roman zaobsega široko časovno obdobje opisuje, prikazuje ● publ. beseda zaobsega več pomenov ima zaobsegajóč -a -e: publikacija, zaobsegajoča vse pomembnejše članke s tega področja ♪
  8.      zaplémba  -e ž (ẹ̑) 1. odvzem premoženja ali dela premoženja kot del kazni: zaplemba posestva, zemljišča; zaplemba vsega premoženja // uradni odvzem česa sploh: zaplemba mamil tihotapcem; zaplemba pridelka 2. odvzem pravice do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zaplemba knjige, revije ♪
  9.      zaplombírati  -am dov. (ȋ) 1. zapolniti poškodovano mesto v zobu s plombo: zaplombirati zob 2. dati plombo, plombe na kaj: zaplombirati varovalko; carinik je zaplombiral zaboj zaplombíran -a -o: zaplombiran vagon; zaplombiran zob ♪
  10.      zapogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogibati rob blaga 2. delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogibati: zapogibati veje ♪
  11.      zapozabíti se  in zapozábiti se -im se dov. (ȋ á) nar. gorenjsko 1. postati duševno odsoten: včasih se je zapozabila in zapela preglasno 2. spozabiti se: kako se je mogel tako zapozabiti ♪
  12.      zarébrnica  -e ž (ẹ̑) kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta: kupiti zarebrnico / svinjske, telečje zarebrnice / telečja zarebrnica z omako ♪
  13.      zaríbati  -am dov. (ȋ) 1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave: zaradi ugovarjanja ga je zaribal; s prenagljeno odločitvijo se je zaribal / nepričakovan napad je zaribal vso situacijo zapletel 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: v hipu ga je zaribal / ti molči o vzgoji, ga je zaribal ◊ grad. zaribati beton grobo zgladiti svežo betonsko površino zaríbati se 1. pog. prevarati se, zmotiti se: pri prodaji smo se zaribali 2. žarg., teh. poškodovati se zaradi prevelikega trenja med gibljivim in negibljivim delom: ležaji koles so se zaribali; če olje odteče, (se) valj motorja zariba zaríban -a -o: zariban bat ∙ pog. to življenje je že samo po sebi zaribano težavno, neprijetno ♪
  14.      zarísba  -e ž (ȋ) fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: odpraviti zarisbo s kombinacijo več leč ♪
  15.      zarobántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: če je bilo kaj narobe, je zarobantil; zarobantil je, da mora biti dvorišče pospravljeno; zarobantiti nad sodelavcem ♪
  16.      zaróbek  -bka m (ọ̑) les. obrobek: narediti hlodu zarobek ♪
  17.      zaróbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. zasužnjiti: zarobiti premagano ljudstvo ♪
  18.      zarobíti  in zaróbiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči ◊ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino zaróbljen -a -o 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti ♪
  19.      zaróbljenec  -nca m (ọ́) slabš. neuglajen, robat človek: nesramni zarobljenci; izpadi zarobljenca ♪
  20.      zaróbljenost  -i ž (ọ́) slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi ♪
  21.      zarubíti  in zarúbiti -im dov. (ȋ ú) opraviti rubež: zarubiti posestvo, premoženje / zarubiti dolžnika zarúbljen -a -o: zarubljena hiša ♪
  22.      zasében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba 2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov ◊ ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; jur. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev zasébno prisl.: zasebno opravljanje zdravniškega poklica; zasebno povedati svoje mnenje; sam.: ločevati družbeno od zasebnega; povedati kaj zasebnega ♪
  23.      zasébnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od zasebnik: zasebnica je odprla trgovino ♪
  24.      zasébnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja: gostilniško poslopje je kupil zasebnik / v hotelu in pri zasebnikih je dovolj prostih sob pri osebah, ki se ne ukvarjajo poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob / delati kot zasebnik 2. posameznik kot neuradna oseba: naslovnik pisma je lahko zasebnik ali ustanova ♪
  25.      zasébniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zasebnike: zasebniška gospodarska dejavnost / zasebniška miselnost ♪

   11.764 11.789 11.814 11.839 11.864 11.889 11.914 11.939 11.964 11.989  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA