Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (11.664-11.688)


  1.      zabáven  -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba zabávno prisl.: zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno ♪
  2.      zabavežêljen  -jna -o prid. (é ē) željen zabave: zabaveželjna ženska ♪
  3.      zabavežêljnost  -i ž (é) lastnost zabaveželjnega človeka: zabaveželjnost mladih ljudi ♪
  4.      zabávica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od zabava: po večerji je bila zabavica ♪
  5.      zabavílja  -e ž (í) zastar. vzgojiteljica: otroke v parku so nadzirale zabavilje ♪
  6.      zabavíšče  -a s (í) kraj, lokal za zabavo: postaviti, urediti zabavišče; iti v zabavišče; zabavišče z vrtiljaki / nočno zabavišče nočni lokal / spremeniti gledališče v zabavišče ♪
  7.      zabavíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♪
  8.      zabavíški  -a -o prid. (ȋ) redko zabaviščen: zabaviška četrt mesta / zabaviški park zabaviščni park ♪
  9.      zabávkati  -am dov. (ȃ) lov. na kratko se oglasiti: v gozdu je zabavkala lisica ♪
  10.      zabavljáč  -a m (á) slabš. zabavljivec: verjeti zabavljaču ♪
  11.      zabávljanje  -a s (á) glagolnik od zabavljati: zabavljanje ga je razjezilo; glasno zabavljanje čez vlado ♪
  12.      zabavljáški  -a -o prid. (á) slabš. zabavljiv: zabavljaško govorjenje ♪
  13.      zabavljáštvo  -a s (ȃ) slabš. zabavljivo govorjenje, ravnanje: z zabavljaštvom problema ne boste rešili ♪
  14.      zabávljati  -am nedov. (á) 1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega: v pijanosti rad zabavlja; saj ne zna drugega, samo zabavlja / zastar. zabavljati vinu čez vino; zabavljati zaradi plač; zabavljati čez postrežbo; zastar. zabavljati na politiko čez politiko 2. zastar. zabavati: s svojo zgovornostjo jih je celo pot zabavljal / zabavljati se v veseli družbi zabavljajóč -a -e: glasno zabavljajoča družba ♪
  15.      zabavljíca  -e ž (í) knjiž. 1. posmehljiva, zbadljiva beseda ali misel: na njegov račun so izrekli mnogo zabavljic; niso se zmenili za zabavljice; duhovite zabavljice 2. pesem, navadno krajša, ki na posmehljiv, zbadljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: napisati, povedati zabavljico; ostra zabavljica ∙ knjiž. Prešernova zabavljica Nova pisarija satira ♪
  16.      zabavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) zabavlja: zabavljiv človek / zabavljiv izraz v očeh posmehljiv, zbadljiv ∙ knjiž. Prešernovi zabavljivi napisi epigrami, puščice ♪
  17.      zabavljívec  -vca m (ȋ) ekspr. kdor (rad) zabavlja: zavrniti zabavljivca ♪
  18.      zabavljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki (rada) zabavlja: njegova žena je zabavljivka in prepirljivka 2. knjiž. pesem, navadno krajša, ki na posmehljiv, zbadljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: brati vesele zabavljivke; zapeti zabavljivko ♪
  19.      zabavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zabavljivega človeka: zabavljivost ga je minila / s humorjem in zabavljivostjo ocenjevati politične dogodke ♪
  20.      zabávnež  -a m (ȃ) ekspr. zabaven človek: zanimiv zabavnež ♪
  21.      zabávnik  -a m (ȃ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva ♪
  22.      zabávnoglásben  -a -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na zabavno glasbo: zabavnoglasbeni ansambli / zabavnoglasbena oddaja ♪
  23.      zabávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost zabavnega: presenetil jih je s svojo zabavnostjo in živahnostjo / zabavnost gledališkega dela ♪
  24.      zabebljáti  -ám [bǝb in beb] dov. (á ȃ) 1. nerazločno reči, povedati: v spanju je nekaj zabebljal 2. slabš. reči, povedati: kako čudovito, so zabebljali vsi hkrati ♪
  25.      zabégati  -am dov. (ẹ̑) begajoč iti, premakniti se: zabegati od vrat k oknu; zabegala je po sobi in vzdihovala; zabegali so v smeri glasu / posedli so in zabegali z očmi drug po drugem ♪

   11.539 11.564 11.589 11.614 11.639 11.664 11.689 11.714 11.739 11.764  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA