Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (11.514-11.538)


  1.      vibrión  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki upognjene paličice: uničiti vibrione; vibrioni kolere ♪
  2.      vibríranje  -a s (ȋ) glagolnik od vibrirati: vibriranje motorja / čustveno vibriranje ♪
  3.      vibrírati  -am nedov. (ȋ) 1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: struna vibrira; motor, sveder je začel močno vibrirati; vibrirati z veliko frekvenco / glas mu vibrira / ekspr. ozračje je vibriralo od številnih glasov // teh. preizkušati, utrjevati s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: vibrirati beton; vibrirati ulitke 2. knjiž. hitro, ponavljajoče se spreminjati glede na moč, stopnjo: v njej je vibriral strah, da se moti / razpoloženja vibrirajo ♪
  4.      vibríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vibriranje: vibrirni stroj; vibrirna miza / vibrirna masaža ♪
  5.      víbrováljar  in víbro váljar -ja m (ȋ-á) žarg., teh. vibracijski valjar: delati z vibrovaljarjem ♪
  6.      vióla da gámba  vióle da gámba ž (ọ̑-ȃ) muz., nekdaj čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami: igrati violo da gamba ♪
  7.      visokodêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) agr. ki ima visoko deblo: visokodebelno sadno drevje ♪
  8.      visokostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo ♪
  9.      vkljúb  prisl. (ȗ) star. navkljub: delati kaj komu vkljub ♪
  10.      vkljúb  predl. (ȗ) star., z dajalnikom kljub: vkljub oviram si je utrl pot v boljše življenje; vkljub vsemu preudarjanju ni našla izhoda / prijatelja ostaneva vkljub temu ♪
  11.      vknjížba  -e ž (ȋ) 1. fin. zapis poslovnega dogodka v konto: vknjižba izdaje blaga / pregledati vknjižbe 2. jur. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin: vknjižba dolga na posestvo; vknjižba lastninske pravice novega lastnika ♪
  12.      vkréber  [bǝr] prisl. (ẹ̑) navkreber: iti, lesti vkreber ♪
  13.      vlagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki uspeva na vlažnih tleh: vlagoljubna rastlina ♪
  14.      vnebohòd  -óda in vnébohod -a m (ȍ ọ́; ẹ̑) 1. rel. odhod, dvig Kristusa v nebo, nebesa štirideset dni po vstajenju: apostoli so bili priče vnebohoda 2. v krščanstvu praznik štirideseti dan po veliki noči: praznovati vnebohod / odšel je na vnebohod ♪
  15.      vnebohóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vnebohod: vnebohodni obredi / vnebohodne pesmi ♪
  16.      vnebóvpijóč  tudi vnebóvpijòč -óča -e prid. (ọ̑-ọ̄ ọ̑-ọ́; ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́) ekspr. zelo velik: vnebovpijoča krivica; vnebovpijoča revščina / vnebovpijoča žalitev zelo huda ♪
  17.      vnebovzétje  -a s (ẹ̑) rel., navadno v zvezi Marijino vnebovzetje vzetje Marije, Kristusove matere, v nebo, nebesa: verska resnica o Marijinem vnebovzetju ♪
  18.      vóbče  prisl. (ọ̄) star. sploh, nasploh: vobče lahko trdimo, da je delo dobro / škoda, da si jih vobče povabil / kljub svoji velikosti psica vobče ni napadalna / pisec navede nekaj vobče znanih dejstev splošno ♪
  19.      vóbler  -ja m (ọ́) rib. vaba v obliki ribice za lovljenje rib z vijačenjem ♪
  20.      vodéb  -a m (ẹ̑) zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops ♪
  21.      vodográdben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo vodnih objektov: vodogradbena dela / vodogradbena ekipa ♪
  22.      vodoljúba  -e ž (ȗ) bot. vodna ali močvirska rastlina s črtalastimi listi in rožnato rdečimi cveti v kobulastem socvetju, Butomus ♪
  23.      vodoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki uspeva na mokrih tleh, v vodi: vodoljubna rastlina ♪
  24.      vodozbíren  -rna -o prid. (ȋ) geogr., v zvezi vodozbirno območje ozemlje, s katerega odteka voda v isto povirje ♪
  25.      vokabulár  -ja m (á) knjiž., redko slovar: izdati vokabular ♪

   11.389 11.414 11.439 11.464 11.489 11.514 11.539 11.564 11.589 11.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA