Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (11.139-11.163) 
- trubariána -rián s mn., daj. trubariánam, mest. trubariánah, or. trubariánami (ȃ) lit. Trubarjeva dela in literatura o Trubarju: prispevek k našim trubarianam ♪
- trúbarščina -e ž (ȗ) nav. ekspr. jezik, slog, značilen za Primoža Trubarja: v trubarščini napisano besedilo ♪
- trudoljúben -bna -o prid. (ú ū) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubni člani društva / trudoljubne čebele ♪
- trudoljubív -a -o prid. (ȋ í) zastar. delaven, prizadeven: trudoljubiv mož / trudoljubivo življenje ♪
- trudoljúbnost -i ž (ú) zastar. delavnost, prizadevnost: pohvalili so njegovo trudoljubnost ♪
- túba -e ž (ú) 1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze 2. muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog ◊ anat. maternična tuba cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika; jajcevod; Evstahijeva tuba cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
- tuberán -a m (ȃ) žarg., med. tuberkulozni bolnik: težave astmatikov in tuberanov zaradi slabega zraka ♪
- tubêrkel -kla in tubêrkulum -a m (é; ȇ) med. bunčici podobna vnetna tvorba v tkivu, ki jo povzroči bacil tuberkuloze: odkriti tuberkle z rentgenskim aparatom ♪
- tuberkulín -a m (ȋ) med. izvleček iz bacilov tuberkuloze za ugotavljanje okuženosti z njimi: vbrizgati tuberkulin; reagirati na tuberkulin ♪
- tuberkulinizácija -e ž (á) vet. ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico: opraviti tuberkulinizacijo; tuberkulinizacija krav ♪
- tuberkulínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico ♪
- tuberkulótik -a m (ọ́) med. tuberkulozni bolnik: zdravljenje tuberkulotikov ♪
- tuberkulóza -e ž (ọ̑) nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika: imeti tuberkulozo; zdraviti tuberkulozo; zboleti za tuberkulozo; tuberkuloza pri govedu; bacil tuberkuloze / pljučna tuberkuloza // s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh: črevesna, kostna, kožna, očesna tuberkuloza ◊ med. miliarna tuberkuloza pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu; odprta tuberkuloza pri kateri so v izpljunku bacili ♪
- tuberkulózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tuberkulozo: tuberkulozen človek; žival je tuberkulozna / tuberkulozni bacil / tuberkulozna obolenja; sam.: dispanzer za tuberkulozne ♪
- tuberóza -e ž (ọ̑) vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa: opojen vonj tuberoz ♪
- túbifeks -a m (ȗ) zool. v blatnem dnu sladkih vod živeča rdečkasta, črvu podobna členasta žival, Tubifex tubifex: krmiti akvarijske ribice s tubifeksi ♪
- tùbít -i ž (ȕ-ȋ) filoz., po eksistencialistični filozofiji bit človeka v svetu ♪
- tùbítnost -i ž (ȕ-ȋ) knjiž. eksistenca, obstoj v svetu: človekova tragična tubitnost ♪
- túblja -e ž (ȗ) nar. primorsko tuberoza: pripeti si tubljo na prsi ♪
- tubulár -ja m (ā) plašč in zračnica v enem delu za dirkalno kolo: dirkalno kolo z novima tubularjema ♪
- túbus -a m (ȗ) 1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče: premikati tubus pri mikroskopu; tubus daljnogleda 2. fot. cev, s katero se poveča oddaljenost objektiva od ohišja fotografskega aparata: uporabljati tubus pri slikanju od blizu; tubus in meh / iztegljiv tubus 3. med. cevka, ki se vstavi v sapnik pri oživljanju ob prenehanju spontanega dihanja: napraviti s tubusom umetno dihalno pot ♪
- túlba -e ž (ȗ) ekspr. tuljenje: tulba volkov / tulba gledalcev ♪
- túmba -e ž (ȗ) 1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi 2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe ♪
- túrban -a m (ȗ) 1. v muslimanskem okolju moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave: Turek s pisanim turbanom na glavi; turban in fes 2. temu podobno žensko pokrivalo: na glavi je imela svilen turban // ekspr. kar je temu pokrivalu podobno sploh: kite ima spletene v nekak turban ♪
- túrbanski -a -o prid. (ȗ) podoben turbanu: turbanski klobuk / turbanska pričeska ♪
11.014 11.039 11.064 11.089 11.114 11.139 11.164 11.189 11.214 11.239