Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (11.039-11.063)



  1.      trebúšek  -ška m () otr. trebušček: trebušek me boli
  2.      trebúšen 1 -šna -o prid. () nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, bokianat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
  3.      trebúšen 2 -šna -o prid. (ū) trebušast: z leti je postal trebušen; trebušna gospodinja / trebušna steklenica
  4.      trebuševína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjska trebuševina
  5.      trebušína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: porabiti trebušino za klobase
  6.      trebúšiti se  -im se nedov.) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru
  7.      trebúšje  -a s () redko področje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebušja
  8.      trebúšnat  -a -o prid. () trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica
  9.      trebúšnica  -e ž () 1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebušniki in trebušnice 2. anat. potrebušnica: vnetje trebušnice
  10.      trebúšnik  -a m () ekspr. kdor ima velik, debel trebuh: za trebušnike je ta pot prenaporna
  11.      trebušnjáča  -e ž (á) zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani
  12.      trebúšnost  -i ž (ū) ekspr. značilnost človeka z velikim, debelim trebuhom: skrival je sive lase in trebušnost
  13.      trétjeosében  -bna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v tretji osebi: tretjeosebni pripovedovalec / tretjeosebna pripoved
  14.      trhlôba  -e ž (ó) redko trohnoba: trhloba lesa / duh po trhlobi
  15.      tribáda  -e ž () knjiž. lezbijka: spolna nagnjenja tribad
  16.      tribalízem  -zma m () knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki
  17.      tríbárven  -vna -o prid. (-) ki je treh barv: tribarven trak; tribarvna zastava / tribarvni gonič gonič rjave barve s črno zgornjo dlako po hrbtu, trupu in belimi lisami po vratu, šapah in konici repa; tribarvni tisk; tribarvna znamka
  18.      tríbárvnica  -e ž (-) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti, razviti tribarvnico; francoska tribarvnica // trak z barvami te zastave: s tanko tribarvnico okrašen venec
  19.      tríbrázden  -dna -o prid. (-ā) agr., v zvezi tribrazdni plug plug, ki istočasno reže, orje tri brazde
  20.      tribún  -a m () 1. zgod., pri starih Rimljanih davčni uradnik v tribusu: služba tribuna ♦ zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih; vojaški tribun višji častnik v starorimski legiji 2. knjiž. kdor javno zastopa, brani pravice, interese kake skupnosti: postal je delavski, kmečki tribun; tribuni ljudskih množic / tribun socialističnih idej glasnik, zagovornik
  21.      tribúna  -e ž () 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah: postaviti tribune na trgu; stati na tribuni; svečano okrašena tribuna; tribuna za častne goste / govorniška tribuna // del športne dvorane, stadiona s stopničasto se dvigajočimi prostori, sedeži za gledalce: vzhodna, zahodna tribuna; tribuna na dirkališču, ob bazenu; navijači na tribunah / ekspr. tribune so burno vzklikale gledalci na njih 2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju: udeležiti se javne tribune; prirediti, sklicati javno tribuno; javna tribuna o slovenskem narodu in slovenski kulturi 3. publ. sredstvo za izražanje, izmenjavanje mnenj o čem: časopis predstavlja tribuno za obravnavanje pomembnih družbenih vprašanj; gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej
  22.      tribunál  -a m () knjiž. sodišče: sedež tribunala / vojaški tribunal vojaško sodišče / velika dvorana tribunala / tribunal ga je obsodil na smrt; tribunal sestavljajo trije sodniki sodni zbor; pren. tribunal kritikov
  23.      tribunát  -a m () zgod., pri starih Rimljanih naslov ali služba tribuna: potegovati se za tribunat
  24.      tribúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na tribune: tribunska oblast / govornik s tribunskim nastopom
  25.      tríbus  -a m () zgod., pri starih Rimljanih upravna enota v Rimu in okolici

   10.914 10.939 10.964 10.989 11.014 11.039 11.064 11.089 11.114 11.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA