Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (10.789-10.813)



  1.      škrebetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) nar. 1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo 2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale 3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež
  2.      škrebetúlja  -e ž (ú) zool. žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta, Psophus stridulus: poslušati škrebetulje / kobilice škrebetulje
  3.      škrebljánje  -a s () glagolnik od škrebljati: škrebljanje je utihnilo / slišati je bilo le škrebljanje žlic / poslušati škrebljanje dežja
  4.      škrebljáti  -ám nedov.) 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: miš škreblja za omaro; brezoseb. ponoči je škrebljalo v bukvah // pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrebljajo po cesti; pes škreblja po parketu // ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: kaj škrebljaš; ne škrebljaj z drobižem / ključ škreblja v ključavnici; v žepu mu škrebljajo kovanci 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škreblja dež // rahlo udarjati: dežne kaplje škrebljajo po strehi
  5.      škribán  -a m () zastar. pisar: notarjev škriban / lesni škriban lesni zapisovalec, nadzornik; vodja žage
  6.      škribènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) zastar. 1. pisar: škribent je vse sproti zapisal 2. pisatelj, pisec: roman nepomembnega škribenta
  7.      škribôntar  -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar
  8.      škrób  -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicahbot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih
  9.      škrobárna  -e ž () tovarna škroba: delavec v škrobarni
  10.      škróbati  -am nedov. (ọ̑) redko škrobiti: škrobati ovratnike škróban -a -o: škrobana tkanina
  11.      škróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi
  12.      škrobílec  -lca [lc in c] m () kdor se poklicno ukvarja s škrobljenjem: škrobilec in tkalec
  13.      škrobílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na škrobljenje: škrobilna sredstva / škrobilni stroj
  14.      škrobílnica  -e ž () prostor, obrat za škrobljenje tkanin: v novem tovarniškem poslopju sta škrobilnica in previjalnica
  15.      škrobílo  -a s (í) sredstvo za škrobljenje: škrobiti perilo s škrobilom
  16.      škróbiti  -im nedov. (ọ̄) prepajati s škrobovo raztopino, da se doseže večja trdota tkanine: škrobiti ovratnike, prtičke škróbljen -a -o: škrobljeno perilo
  17.      škróbljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od škrobiti: škrobljenje perila; škrobljenje in likanje
  18.      škróbnat  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobnata snov / škrobnat krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba; uživati škrobnato hrano
  19.      škrobòt  -ôta m ( ó) škrobotanje: škrobot dežja
  20.      škrobotánje  -a s () glagolnik od škrobotati: poslušati škrobotanje dežja / škrobotanje žlic
  21.      škrobotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: dež škrobota; seme škrobota v škatli; brezoseb. zunaj je škrobotalo / dežne kaplje škrobotajo po strehi škrobotajoč udarjajo // povzročati kratke, nizke, nezveneče glasove: z žlico je škrobotal po skledi škrobotajóč -a -e: škrobotajoč dež
  22.      škrobôtec  -tca m (ó) bot. travniška rastlina z rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Rhinanthus: iztrebljati škrobotec
  23.      škróbov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobova snov; škrobova zrnca / škrobova raztopina; škrobovo lepilo
  24.      škrobovína  -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga
  25.      šlabéder  in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre

   10.664 10.689 10.714 10.739 10.764 10.789 10.814 10.839 10.864 10.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA