Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (10.664-10.688) 
- súperbómba -e ž (ȗ-ọ̑) publ. bomba, zlasti atomska, ki po rušilni moči zelo presega ostale vrste bomb: eksplozija superbombe ♪
- svátba -e ž (ȃ) praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba ∙ ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila ♪
- svátben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka ∙ svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši ♪
- svedóčba -e ž (ọ̑) zastar. 1. dokaz: njegova pisma so svedočba, da je še ni pozabil; pismena svedočba 2. spričevalo: razdeliti učencem svedočbe / zdravniška svedočba ♪
- svetlôba -e ž (ó) 1. kar omogoča, da so predmeti vidni: svetloba narašča, pojema; stal je tako, da mu je svetloba padala, sijala na obraz; oddajati, razprševati svetlobo; zaznavati svetlobo; bela, modra, rdeča svetloba; bleda, iskreča se, medla, močna svetloba; knjiž. mehka svetloba; ekspr. morje, poplava svetlobe; dvorana je bila polna svetlobe; ekspr. pramen svetlobe; svetloba in tema / dnevna, jutranja svetloba; naravna, umetna svetloba; sončna svetloba; svetloba nočne svetilke / svetloba prihaja z leve; luč ni dajala nobene svetlobe; svetlobo jim daje sončna energija; indirektna, navpična, stranska svetloba; jašek za dovajanje svetlobe; vir svetlobe / dvigniti, pogledati predmet proti svetlobi tako, da pada nanj ali ga presvetljuje; pri močni svetlobi se zenica zoži; pren., ekspr. svetloba spoznanja; zmaga svetlobe nad temo // kar povzroča kemične spremembe v rastlinah, nekaterih snoveh:
rastlinam primanjkuje svetlobe in zraka; izpostaviti kaj delovanju svetlobe; pod vplivom svetlobe in toplote začne seme kaliti; občutljiv za svetlobo; na svetlobi neobstojen vitamin / plevel jemlje rastlinam svetlobo 2. fiz. elektromagnetno valovanje, zaznavno neposredno z vidom: svetloba se širi; odbijati, sevati, sipati svetlobo; valovna dolžina svetlobe; hitrost svetlobe / enobarvna svetloba ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine; fluorescenčna svetloba; hladna svetloba ki jo oddaja hladen vir svetlobe; infrardeča svetloba; polarizirana svetloba / vidna svetloba 3. lastnost predmetov, da so vidni: svetloba zvezde se veča; izgubljati svetlobo; svetloba meseca ● knjiž. svetloba je izginila iz njihovih oči njihove oči niso več izražale veselja, pričakovanja; ekspr. človek hrepeni po svetlobi po spoznanju, jasnosti; ekspr. v njenem življenju je bilo malo svetlobe lepega ◊ fot. razmerje med svetlobo in sencami med osvetljenimi in temnimi mesti
♪
- svetlobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je svetle barve: svetlobarvne in temnobarvne živali / to blago je preveč svetlobarvno svetlo ♪
- svetlôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na svetlobo: svetlobni pojavi; svetlobni vir; svetlobni žarek / svetlobna naprava, priprava; svetlobne rakete; svetlobno telo svetilo / svetlobni napis, signal, znak; svetlobna črta / svetlobni dražljaj / svetlobni delec; svetlobni spekter; svetlobna hitrost; svetlobna jakost ◊ avt. svetlobni odbojnik priprava, ki odbija svetlobo, če jo osvetli žaromet; bot. svetlobna sinteza fotosinteza; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; fiz. svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; svetlobno leto pot svetlobe v enem letu; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene; grad. svetlobni jašek jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene
podatke, navadno na skali svetlôbno prisl.: svetlobno občutljiva plast ♪
- svetlôbnica -e ž (ȏ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe: kupola s svetlobnico ♪
- svetlôbnost -i ž (ó) fot. prepustnost objektiva za svetlobo: z odpiranjem zaslonke se poveča svetlobnost / svetlobnost je vgravirana na objektivu ♪
- svetobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki nima, ne želi imeti stikov s svetom, z ljudmi: svetobežni ljudje / svetobežna miselnost / svetobežno življenje ♪
- svetobéžnost -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost svetobežnega: zanj je značilna svetobežnost / sentimentalna svetobežnost ♪
- svetobólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na svetobolje: svetobolni estet; svetobolno razpoloženje / svetobolna ljubezen do človeštva ♪
- svetobólje -a s (ọ̑) nazor, ki izraža bolečino, žalost zaradi neskladja med idealom in resničnostjo, hotenjem in dosegljivostjo tega: svetobolje v Stritarjevih delih / predajati se mladostniškemu svetobolju ♪
- svíba -e ž (í) nar. štajersko grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren: ob ograji raste bezeg, sviba in srobot ♪
- svobôda -e ž (ó) 1. stanje, ko so ljudje podrejeni samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: pri nas je svoboda; živeti v svobodi / v času vojne nevarnosti se svoboda državljanov lahko omeji / osebna svoboda; politična, verska svoboda; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije // zgod. stanje, ko človek ni last koga: kdor se je poročil s tlačanko, je izgubil svobodo / dati sužnju, tlačanu svobodo osvoboditi ga 2. stanje, ko skupnost, država ni podrejena neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: braniti svobodo domovine; nekateri narodi se še borijo za svobodo; padel je za svobodo; prva pomlad v svobodi / ekspr. končno je posijalo sonce svobode / Smrt fašizmu - svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov / narodna svoboda 3. stanje, ko človek lahko izbira,
se odloča po lastni volji: svobodo imaš, odloči se / svoboda izbire, odločitve / svoboda človekove volje 4. stanje, ko komu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja: zaprli ga niso, svobodo pa so mu zelo omejili / ekspr. dati ptičku svobodo izpustiti ga na prostost / imeti svobodo gibanja 5. navadno s prilastkom stanje, ko kaka dejavnost ni omejena s posebnimi predpisi, pravicami koga: imeti, omejiti gospodarsko, znanstveno svobodo; svoboda raziskovanja 6. navadno s prilastkom stanje, ko človek svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: občuduje njihovo duhovno, miselno svobodo / svoboda duha 7. ekspr. stanje, ko človek ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: njegova svoboda v govorjenju jo je žalila / moralna, spolna svoboda 8. nav. mn., star. svoboščina: fevdalni gospod mu je priznal nekatere svobode ● otroku pušča preveč svobode pušča, da je preveč prost, brez obveznosti;
za to pesniško zbirko je značilna velika oblikovna svoboda svobodnost ◊ filoz. absolutna svoboda pri kateri volja ni odvisna od zunanjih ali notranjih vzrokov; jur. pogodbena svoboda svoboda sklepati pogodbe; svoboda govora, tiska, združevanja z zakoni zajamčena pravica do javne dejavnosti, kot jo izraža prilastek ♪
- svobôden -dna -o prid., svobôdnejši (ó ō) 1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek // zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji 2. ki ni podrejen neomejeni, samovoljni oblasti ali kaki tuji državi: mnogi afriški narodi še niso bili svobodni; svobodna domovina, država / svobodno ozemlje med narodnoosvobodilnim bojem ozemlje, ki ga ne nadzoruje sovražnik; Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo 3. ki lahko izbira, se odloča po lastni volji: svoboden si, naredi po svoje / svoboden pri izbiri, odločitvi // ki je izraz volje, odločitve osebka samega: svobodno dejanje; svoboden in prisiljen / svobodna volja 4. ki mu kdo s silo, prisilo ne
omejuje gibanja: ujetniku, zaporniku so sporočili, da je svoboden / dobiti dovoljenje za svobodno gibanje 5. knjiž. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom; prost: danes ni nikogar doma, svoboden sem / prvo svobodno popoldne te obiščem 6. ki ni omejen s posebnimi predpisi, pravicami koga: svoboden razvoj gospodarstva; svobodno oblikovanje cen / v obdobju diktature tudi znanost ni svobodna 7. ki ni omejen, vezan s predpisanimi, urejenimi pravili, obrazci: svobodne pesniške oblike; svobodne skladbe; oblikovno svoboden 8. ki svojemu mišljenju, kritičnosti ne postavlja mej, omejitev: svoboden duh; vzgajati svobodne osebnosti / notranje svoboden človek 9. ekspr. ki ravna, presoja po svojem spoznanju, potrebah in ne v skladu s splošnimi pravili, zlasti moralnimi: svobodna ženska / v oblačenju je precej svobodna; zgodba je na nekaterih mestih zelo svobodna / evfem. svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
10. ki se popolnoma ne ujema s predlogo, originalom: svoboden prevod; umetnikov opis tega dogodka je precej svoboden 11. zastar., z rodilnikom osvobojen, prost, rešen česa: biti svoboden strasti, od strasti / dajatev svobodno posestvo posestvo brez obveznosti dajatev ● svobodni književnik književnik, ki se poklicno ukvarja s pisanjem literarnih del umetniške vrednosti; svobodni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je spet svoboden, na prostosti; ekspr. fant je še svoboden neporočen; ekspr. pusti mu svobodno pot da ravna po svojem preudarku; ekspr. pri tem je imel svobodne roke je lahko ravnal po svojem preudarku; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole; publ. svobodno morje morje, z istimi pravicami dostopno vsem državam ◊ ekon. svobodna carinska cona prosta carinska
cona; svobodna konkurenca konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; svobodna menjava dela s samoupravnimi sporazumi določena menjava storitev ali proizvodov zlasti negospodarskih dejavnosti; jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; lit. svobodni ritem, verz; navt. svobodna luka prosta luka; ped. svobodni razgovor učna metoda, pri kateri učenci pod učiteljevim vodstvom pripovedujejo o izkustvih z določenega področja; šol. svobodne aktivnosti, dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine svobôdno prisl.: svobodno govoriti, misliti; možnost svobodneje se razvijati; svobodno misleči ljudje ♪
- svobôdica -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od svoboda: želi si zlate svobodice ∙ moja hišica - moja svobodica ♪
- svobodín -a m (ȋ) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden: svobodnjaki in svobodini / kmet svobodin ♪
- svobôdnica -e ž (ȏ) zgod., v fevdalizmu njiva svobodnika: obdelovati svobodnico ♪
- svobôdnik -a m (ȏ) zgod., v fevdalizmu kmet, ki ima nekatere gospoščinske pravice: bil je svobodnik / kmet svobodnik ♪
- svobôdniški -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na svobodnike: svobodniška zemlja / svobodniška družbena plast ♪
- svobodnják -a m (á) 1. zgod., v fevdalizmu osebno svoboden človek: podložniki in svobodnjaki / tolminski svobodnjaki / kmet svobodnjak 2. knjiž. kdor je rad svoboden, neodvisen: bil je velik veseljak in svobodnjak; pren., pesn. oblaki svobodnjaki 3. knjiž. svobodomislec: on je prevelik svobodnjak, da bi kaj takega trdil // v nekaterih državah liberalec: volilna zmaga svobodnjakov ♪
- svobodnjákar -ja m (ȃ) slabš. svobodomislec: ti svobodnjakarji niso skrivali svojih nazorov ♪
- svobodnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na svobodnjake ali svobodnjaštvo: svobodnjaške pravice / njegovo življenje je precej svobodnjaško / svobodnjaška stranka ♪
- svobodnjáštvo -a s (ȃ) 1. zgod., v fevdalizmu (družbeni) položaj svobodnjakov: doseči svobodnjaštvo 2. knjiž. svobodomiselnost: všeč ji je bil zaradi svoje odkritosti in svobodnjaštva / politično svobodnjaštvo politični liberalizem ♪
10.539 10.564 10.589 10.614 10.639 10.664 10.689 10.714 10.739 10.764