Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (10.564-10.588)



  1.      stèbrski  -a -o [tǝb] prid. (ǝ̄) nanašajoč se na steber 1: stebrsko okrasje / stebrska dvorana
  2.      stêklobrusáč  -a m (ē-á) steklobrusilec: dela kot steklobrusač
  3.      steklobrúsec  -sca m () redko steklobrusilec: zaposliti priučene steklobrusce
  4.      stêklobrusílec  -lca [c in lc] m (ē-) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci
  5.      Stêrnbergov  -a -o prid. (é) bot., v zvezi Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
  6.      stóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči
  7.      stólba  -e [tudi b] ž (ọ̑) zastar. stopnišče: vzpenjati se po polžasti stolbi; stolba brez ograje
  8.      strabízem  -zma m () med. očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja; škilavost: odpravljati strabizem
  9.      strebiti  ipd. gl. iztrebiti ipd.
  10.      strélba  -e ž (ẹ̑) star. 1. streljanje: strelba je prenehala 2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo
  11.      stréžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od streči: prevzel je strežbo v obednici; počasna, spretna strežba; strežba s toplimi jedmi / šef strežbe / solidna strežba gostov / strežba kupcem / bolniška strežba / za strežbo ima več služabnikov / strežba zidarjem / strežba strojem ◊ gost. dunajska strežba pri kateri se servirajo jedi gostu že na krožnikih; etažna strežba strežba hotelskim gostom v njihovih sobah; francoska strežba pri kateri si gost sam postreže s prinesenih plošč
  12.      strnábica  -e ž () nar. vzhodno strnad: strnabice so že spletale gnezda
  13.      stroboskóp  tudi stroboskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) teh. priprava, ki z utripajočo svetlobo omogoča merjenje frekvence vrtečih se ali nihajočih teles: s stroboskopom nadzirati vrtljaje motorja / meriti hitrost vrtenja s stroboskopom
  14.      stroboskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stroboskop: stroboskopski valj / stroboskopski posnetek / stroboskopska luč ◊ elektr. stroboskopski pojav navidezno spremenjena hitrost gibanja predmeta, če je osvetljen s primerno, periodično se spreminjajočo svetlobo
  15.      súb  medm. () igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub
  16.      sub...  ali súb... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) nižjega položaja česa glede na položaj česa drugega: subalpski, subpolaren, subtropski b) podrejenosti: subdiakon, subordinacija c) manjše stopnje česa: subakuten, subkontinent, subkultura, subminiaturen
  17.      súbakúten  -tna -o prid. (-) med. ki se ne razvija hitro in hudo: subakutna bolezen; vnetje mandeljnov je subakutno
  18.      súbalpínski  -a -o prid. (-) subalpski: rastlina subalpinskega področja
  19.      súbálpski  -a -o prid. (-) ki je, se nahaja pred Alpami: subalpski svet; te rastline uspevajo na subalpskem področju
  20.      subaltêren  -rna -o prid. () knjiž. podrejen, nižji po položaju: subalterni oficir, uradnik / subalterna privrženost
  21.      súbárktičen  -čna -o prid. (-á) ki je, se nahaja neposredno ob arktičnem področju: subarktični gozd; subarktične pokrajine / kratka subarktična pomlad
  22.      súbdiákon  -a m (-á) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od diakona: subdiakoni in akoliti
  23.      súbdominánta  -e ž (-) muz. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici: dominanta in subdominanta
  24.      súbdominánten  -tna -o prid. (-) muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo
  25.      súbfebrílen  -lna -o prid. (-) med. ki ima zmerno zvišano telesno temperaturo: subfebrilni bolnik / subfebrilna temperatura

   10.439 10.464 10.489 10.514 10.539 10.564 10.589 10.614 10.639 10.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA