Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (10.014-10.038)


  1.      rumenozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rumene, rumenkaste zobe: rumenozob konj ♪
  2.      rusobrád  in rusobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. rdečebrad: rusobrad moški ♪
  3.      rusobrádec  -dca m (ȃ) knjiž. rdečebradec: plečat rusobradec ♪
  4.      sabéjnik  -a m (ẹ̑) nar. kdor stanuje v tuji, najeti hiši; gostač: reven sabejnik; gospodarji in sabejniki ♪
  5.      sábeljn  -a -o [bǝl] (ȃ) pridevnik od sablja: sabeljni ročaj ♪
  6.      sáblja  -e ž (ȃ) 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja 2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne // dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja ● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se ◊ agr. nož za razrezovanje grud ♪
  7.      sabljáč  -a m (á) kdor goji sabljanje: sabljači, boksarji in tekači ♪
  8.      sabljáčica  -e ž (á) ženska oblika od sabljač: bila je spretna sabljačica ♪
  9.      sabljánje  -a s (ȃ) glagolnik od sabljati: učiti se sabljanja; svetovno prvenstvo v sabljanju / besedno sabljanje ♪
  10.      sábljar  tudi sabljár -ja m (ȃ; á) nekdaj izdelovalec sabelj: sabljarji in mečarji ♪
  11.      sábljarica  -e ž (ȃ) zool. roparski delfin, dolg do 9 m, Orcinus orca ♪
  12.      sábljarka  -e ž (ȃ) zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus ♪
  13.      sábljast  -a -o prid. (ȃ) podoben sablji: sabljasti listi; krive, sabljaste veje / imel je sabljaste noge ♦ vet. sabljasti rep psa; sabljasta stoja stoja pri živalih, zlasti kravah, z zelo upognjenim skočnim sklepom zadnjih nog ♪
  14.      sabljáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sabljače ali sabljanje: sabljaške vaje / sabljaško tekmovanje ♦ šport. sabljaška maska maska za zaščito obraza pri sabljanju ♪
  15.      sabljáti  -ám nedov. (á ȃ) dvobojevati se s sabljo: zna dobro sabljati / sabljati je začel že v srednji šoli sabljáti se nekdaj bojevati se s sabljo: trčila sta s ščiti in se začela sabljati; pren., knjiž. sabljati se z besedami ♪
  16.      sabljávka  -e ž (ȃ) ženska, ki goji sabljanje: tekmovanje sabljavk ♪
  17.      sabljezób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima sablji podobne zobe: sabljezobi tigri ♪
  18.      sábljica  -e ž (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od sablja: potegniti sabljico iz nožnice ♪
  19.      sábljičast  -a -o prid. (ȃ) podoben sablji, sabljici: sabljičasti zeleni listi / ima sabljičaste noge ♪
  20.      sabljíka  -e ž (í) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti sabljike ♪
  21.      sábljin  -a -o (ȃ) pridevnik od sablja: sabljin ročaj ♪
  22.      sábor  -a m (á) 1. na Hrvatskem skupščina: sklepi sabora / hrvatski sabor 2. zlasti v ruskem okolju večja, pomembnejša cerkev: Petropavlovski sabor 3. v pravoslavni cerkvi cerkveni zbor: sklicati cerkveni sabor ♪
  23.      sabotáža  -e ž (ȃ) namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda: obsojen je bil zaradi sabotaže; sabotaža v rudniku / gospodarska sabotaža / proti sovražniku so se borili tudi s propagando in sabotažami ♪
  24.      sabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje ♪
  25.      sabotêr  -ja m (ȇ) kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter ♪

   9.889 9.914 9.939 9.964 9.989 10.014 10.039 10.064 10.089 10.114  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA