Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Azori (166-190)


  1.      stanovít  -a -o prid. (ȋ) star. stanoviten: stanovita ženska / njegovi nazori so stanoviti, ne boš ga pregovoril / njena zveza ni bila stanovita ♪
  2.      stanovíten  -tna -o prid., stanovítnejši (ȋ) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost ● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave ♪
  3.      starodevíški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
  4.      staromóden  -dna -o prid. (ọ́) ekspr. nemoderen, nesodoben: staromodni čevlji; njegova obleka je staromodna; staromodno pohištvo / staromoden človek / staromodni nazori nesodobni, zastareli staromódno prisl.: staromodno se oblačiti ♪
  5.      stároslovénec  -nca m (ȃ-ẹ́) pristaš konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: politični nazori staroslovencev; mladoslovenci in staroslovenci ♪
  6.      starosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji ∙ knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara 2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli ♪
  7.      starovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na stari vek: staroveški pisci; staroveška država, filozofija; obnoviti staroveško obzidje / staroveška zgodovina 2. star. nesodoben, zastarel: staroveški nazori / njegovi starši so še precej staroveški starokopitni / nosil je staroveški klobuk nemoderen, nesodoben ♪
  8.      stereométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na stereometrijo: stereometrične metode / stereometrična konstrukcija, ponazoritev ♪
  9.      stíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na stik: stični rob; stična ploskev, ravnina; stično mesto / stično ozemlje raznih narodov ♦ geom. stična točka; obrt. stični vbod vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom 2. v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: v pogajanjih so iskali, našli stične točke; stične točke sovjetske in ameriške politike / stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti; stične točke med sociologijo in filozofijo skupna področja ♪
  10.      stóičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren ♪
  11.      svobodoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi svobodo, svobodno življenje: svobodoljubni narodi / svobodoljubni nazori svobodoljúbno prisl.: svobodoljubno vzgojen otrok ♪
  12.      svobodomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki ne priznava dogem, zlasti verskih: svobodomiseln človek / svobodomiselni nazori ♪
  13.      svobodoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. svobodomiseln: svobodoumni ljudje / svobodoumni nazori ♪
  14.      špírit  -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit ● žarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel ◊ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol ♪
  15.      telúrij  -a m (ū) astr. priprava za ponazoritev kroženja Lune okrog Zemlje in obeh teles okoli Sonca ♪
  16.      tesnosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž. ozkosrčen: tesnosrčen človek / tesnosrčni nazori ♪
  17.      tìč  tíča m (ȉ í) 1. pog. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem; ptič: tiči žvrgolijo; ujeti tiča; petje tičev; poje kot tič lepo; živi kot tič svobodno, brezskrbno 2. ekspr. lahkoživ, malopriden človek: ljudje takih tičev ne marajo; za tiče te vrste je sodišče; s tistimi tiči se ne boš družil / on je čuden tič človek; vseh sort tiči so med nami ljudje // navadno v povedni rabi iznajdljiv, prebrisan človek: starejši so bili drugačni tiči kot mi; on je tič, da malo takih; ti si mi pa tič / tič je, da je toliko naredil sposoben, podjeten; res je tič, da si upa pogumen; kljub starosti je še tič dosti zmore 3. evfem. moški spolni ud: odpel je hlače in pokazal tiča ● pog., ekspr. je nočni tič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; pog. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; pog. kar tako živi z neko žensko, pa ni ne tič ne miš ne poročen ne samski; nar. pol tič(a) pol miš(a) netopir; pog. iste sorte tiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo ♪
  18.      tóčka  -e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju; razdalja med skrajnima točkama // majhno, navadno okroglo mesto na površini česa, narejeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega: narisati, vtisniti točko; potegniti črto od točke do točke; označiti vzorec s točkami / napaka leče, da upodobi črtico kot točko; sliko je sestavil iz samih barvnih točk 2. geom. osnovni element premic, daljic, ravnin: točka leži na premici; razdalja od točke A do točke B; točka grafa; točka, v kateri se sekata premici; izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu; določiti lego točke v ravnini / diametralni točki ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera; prebodna točka v kateri premica seka ravnino ali črto; realna točka katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; robna, stična točka; niz točk množica točk na črti 3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: dosegli so točko, od koder se je videlo mesto; s tem orožjem lahko dosežejo vsako točko na zemlji; zazrl se je v točko pred seboj; premikati se proti določeni točki; zemljepisna širina in dolžina točke, na kateri je ladja // navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo: vas je na dobri točki; izhodiščna točka za vzpon na goro; izletniška, razgledna, turistična točka / bombe so vrgli na najbolj občutljive sovražnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode 4. navadno s prilastkom del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo: prišli so do točke, ko se temu vprašanju niso mogli več ogniti; naraščanje reke je doseglo kritično točko / točka vrenja vrelišče // publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / žarg., šport. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza 5. navadno s prilastkom dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo: bistvene, temeljne točke v strukturi izobraževanja; oporna točka domneve; knjiž. odkriti točke, ob katerih se dogajanje drame lomi // v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: iskati, najti stične točke; to je edina stična točka med njimi; stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: razmere v zdravstvu so naša boleča točka; pogostni izostanki so glavna boleča točka v kolektivu 6. vsak od vsebinsko zaključenih delov a) kakega besedila, označen navadno s številko: točka 3 potrebuje razlago; išči pod točko c / sestaviti resolucijo po točkah; dopolnilo k točki 2 zakona b) dnevnega reda sestanka, zborovanja: določili so točke, o katerih bodo razpravljali na zboru; prva točka dnevnega reda / preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja; publ. to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki c) sporeda kake prireditve: napovedati točke na prireditvi; akrobati so naštudirali novo točko; pevska, plesna, solistična točka 7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju: tekmec je dobil točko več; boriti se za točke; ocenjevati s točkami; na natečaju je dosegel devetdeset od stotih mogočih točk; za pozitivno oceno se zahteva določeno število točk / pri tej igri štejeta dama in kralj dvajset točk // s številko izražena enota za vrednotenje del in nalog v kaki delovni organizaciji: posebne naloge se vrednotijo z dodatnim številom točk / pog. zvišati točko povečati vrednost točke 8. zlasti v vojnem času enota na (živilski) nakaznici: odrezati od nakaznice pet točk / kupovati blago, živila na točke z (živilskimi) nakaznicami ● publ. šahista sta si razdelila točko partija se je končala z remijem; publ. sodnik je pokazal na belo točko prisodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo lahko kdo izkoristi ◊ alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; astr. južna točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine; elektr. nevtralna točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; fiz. ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geod. poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; med. bolečinska točka mesto, kjer je bolečina pri določeni bolezni najizrazitejša; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek pojavljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi večjega števila dobljenih točk; kazenska točka pri nekaterih športih ki se zaradi napake, prekrška odšteje od seštevka točk; tekst. vezna točka mesto, kjer se križata dve niti; voj. ničelna točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim ♪
  19.      trdovráten  -tna -o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca // ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom 2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo // težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen // dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor ● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni trdovrátno prisl.: trdovratno kaj iskati; trdovratno molčati; trdovratno tajiti, se upirati ♪
  20.      trockíst  -a m (ȋ) pristaš trockizma: ideje, nazori trockistov ♪
  21.      trockístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na trockiste ali trockizem: trockistični časopis / trockistični nazori ♪
  22.      udár  tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á) 1. udarec: dobiti boleč, silovit, smrtni udar / z enim udarom ga je ubil / po gozdu odmevajo udari sekire / srčni udar utrip / udar vesel ob vodno gladino; udar po oknu, železu / udar strele / to je bil zanjo hud udar; udar usode 2. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa: preprečevati vodni udar v ceveh; posledice zračnega udara ob eksploziji // nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udar mraza, vročine 3. hiter, silovit vojaški napad: prestregli so glavni nasprotnikov udar; udar iz zasede 4. nasilna sprememba oblasti, vlade: fašisti so izvedli udar / državni udar brez sodelovanja ljudskih množic; vojaški udar 5. publ., navadno s prilastkom nenaden silovit nastop česa, kar ima negativne posledice za kaj drugega: gibanje je zadel udar diktature; frontalni udar opozicije / gospodarski, trgovski udar ● ekspr. strele so švigale udar na udar v majhnih časovnih presledkih; publ. taki nazori so prišli pod udar nasprotnikov take nazore so nasprotniki obsodili; publ. priti pod udar zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; publ. biti na udaru kritike biti kritično obravnavan, navadno z več strani, temeljito ◊ med. električni udar učinek električnega toka na človeško ali živalsko telo; toplotni udar vročinska kap; mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini; šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre ♪
  23.      últra  prid. neskl. (ȗ) knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen: kritika je slikarja označila za ultra modernista; njegovi nazori so se mu zdeli preveč ultra ♪
  24.      ultramontánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ultramontance ali ultramontanstvo: ultramontanski nazori / ultramontanski klerikalizem ♪
  25.      urékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: urekati živino / urekati strupene kače 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročati, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: taki nazori naših ljudi ne urekajo več ♪

   1 16 41 66 91 116 141 166 191  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA