Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Azori (215) 
- ponazorílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se ponazori: v knjigi je mnogo ponazorilnih slik in risb; ponazorilna učila ♪
- ponazorílo -a s (í) kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: uporabljati ponazorila pri pouku; besedilo so opremili s ponazorili / v ponazorilo, za ponazorilo navedimo naslednje številke ♪
- ponazorítev -tve ž (ȋ) 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk ♪
- ponazoríti -ím dov., ponazóril (ȋ í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati ♪
- ponazorítven -a -o (ȋ) pridevnik od ponazoritev: ponazoritvena risba ♪
- zazoríti -ím tudi zazóriti -im dov., zazóril (ȋ í; ọ̄) nav. 3. os., knjiž. začeti se, nastopiti: dan je zazoril / zazorila je zora / zvečer so zazorile rdeče svetilke zasvetile zazoríti se, tudi zazóriti se 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: komaj se zazori, se že oglasijo prve ptice; še preden se je zazorilo, so šli na pot 2. pojaviti se, pokazati se: na vzhodu se je zazorila zarja ♪
- anárhoindividualístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari ♪
- antikvíran -a -o prid. (ȋ) zastar. zastarel: antikvirani nazori ♪
- arháičen -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
- atomístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično ♪
- besednjákarski -a -o (ȃ) pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori ♪
- bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem;
brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo ● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas
je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo ◊ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici bíti se 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim // knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve
se je bil z njim; star. biti se na sablje 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena ♪
- bívanjski -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti ♪
- bleiweisovstvo -a [blájvajs-] s (ȃ) Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo ♪
- bogatáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na bogataše: bogataški sinovi / to so bogataški nazori ♪
- bosjáštvo -a s (ȃ) knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj družbeni sloj bosjakov: zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice // življenje ali nazori bosjakov: otresel se je bosjaštva; bedno bosjaštvo ♪
- brezvérski -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vere, veroizpovedi: brezverski ljudje / brezverski nazori ♪
- cmokòt -ôta m (ȍ ó) šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: s cmokotom ustnic je ponazoril poljub ♪
- crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo ♪
- cvinglijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija ♪
- čudáški -a -o prid. (á) ki se po nazorih, navadah loči od drugih in je navadno zaprt vase: zagrizen, čudaški samec; je čudaške narave; nekoliko čudaška je, samo v knjigah čepi / čudaške navade ♪
- daníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori ♪
- dejánjevec -vca m (ȃ) sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev ♪
- demokrátstvo -a s (ȃ) demokratska miselnost: njegovi nazori so se razvili v radikalno demokratstvo / socialno demokratstvo ♪
- diametrálen -lna -o prid. (ȃ) skrajno različen, popolnoma nasproten: diametralni nazori; diametralna pozicija / ekspr. diametralno nasprotje zelo veliko ♦ geom. diametralni točki točki, ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera diametrálno prisl.: stališča se diametralno razlikujejo; diametralno nasprotni interesi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 
