Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Avl (5.652-5.676)


  1.      tehnokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. nazor, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: očitati komu tehnokratizem; pristaš tehnokratizma // družbena ureditev, ki temelji na tem nazoru: vzpostavljati tehnokratizem ♪
  2.      téhtati  -am nedov. (ẹ̑) 1. ugotavljati, določati težo s tehtnico: tehtati meso, tovor, zaboj; natančno, ekspr. pošteno tehtati; vsak teden se tehtam / tehtati na kuhinjski tehtnici 2. s prislovnim določilom imeti določeno težo: novorojenček je tehtal tri kilograme 3. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo; težkati: dvignil je nahrbtnik in ga tehtal / tehtati v roki 4. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: tehtati dokaze, možnosti; tehtati svoj položaj / tehtati vsako besedo // ocenjevati: tehtati prostovoljce, tekmovalce; delavnosti ne tehtamo po besedah // premišljevati: tehtal je, kaj bi s tem izgubil, kaj pridobil; dolgo je tehtal, kaj naj stori tehtajóč -a -e: govoril je počasi, tehtajoč vsako besedo; tehtajoč pogled téhtan -a -o: natančno tehtana zdravila ♪
  3.      téhtničar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec, popravljavec tehtnic: odnesti tehtnico k tehtničarju 2. tehtalec: tehtničar v rudniku, skladišču ♪
  4.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  5.      tekáč  -a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir 4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame 5. žarg., šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem ◊ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu ♪
  6.      tekálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči ◊ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti ♪
  7.      tekmovánje  -a s (ȃ) 1. merjenje koga s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: zdravniki so tekmovalcu odsvetovali nadaljnje tekmovanje; tekmovanje na velikih športnih prireditvah // merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: spodbujati tekmovanje; tekmovanje med otroki; tekmovanje pri delu; tekmovanje v oboroževanju; tekmovanje v znanju tujih jezikov 2. športna prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kakem športu, športni panogi: organizirati tekmovanje; zmagati na tekmovanju; atletska, smučarska tekmovanja; mednarodno tekmovanje / ekipno, prvenstveno tekmovanje ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje; pokalno tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo; pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev; tekmovanje v slalomu // prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kaki dejavnosti, lastnosti sploh: udeležiti se tekmovanja pevskih zborov / lepotno tekmovanje / nagradno tekmovanje ♪
  8.      tekočína  -e ž (í) snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče; piti, pretočiti tekočino; ta snov vpija tekočino; brezbarvna, gosta, peneča se tekočina; jedka, vnetljiva tekočina; voda, mleko in druge tekočine; kaplja tekočine; tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika ∙ ekspr. življenjska tekočina kri ♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor ♪
  9.      telefoníst  -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: podjetje zaposli telefonista; telefonist in vratar ♪
  10.      telefonístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: telefonistka je vzpostavila zvezo ♪
  11.      télefóto  -a m, prvi pomen mn. tudi -fótosi (ẹ̑-ọ̑) ptt 1. fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila: oddati, sprejeti telefoto; v časopisih objavljen telefoto ∙ publ., kot označba avtorstva telefoto: Tanjug 2. naprava za tako posredovanje fotografije, besedila: vključiti telefoto; prenos s telefotom; novinarji so imeli na razpolago teleprinter in telefoto / oddajni, sprejemni telefoto 3. posredovanje fotografije, besedila na tak način: omogočiti novinarjem telefoto / naprava za telefoto; neskl. pril.: telefoto naprava ♪
  12.      télekománda  -e ž (ẹ̑-ȃ) teh. 1. nav. mn. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: voditi helikopter, stroj s telekomandami 2. upravljanje, vodenje strojnih naprav na daljavo: uvesti telekomando ♪
  13.      télemehánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o upravljanju, vodenju strojnih naprav na daljavo: področje telemehanike ♪
  14.      teleskópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na teleskop: teleskopska cev / teleskopsko opazovanje 2. teh. sestavljen iz več cevastih delov različnih premerov, ki se dajo potisniti drug v drugega: teleskopski amortizerji; teleskopska antena; teleskopske vilice ◊ zool. teleskopske oči oči z zelo navzven potisnjenim ali podaljšanim zrklom ♪
  15.      téletékst  -a m (ẹ̑-ẹ̑) rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst ♪
  16.      telítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od teliti: krava se pripravlja na telitev ♪
  17.      télop  -a m (ẹ̑) fotografija, kratko sporočilo, prirejeno za predvajanje navadno po televiziji: objavljati telope; telop in propagandni film ♪
  18.      telováditi  -im nedov. (á ȃ) 1. opravljati telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: vsako jutro telovadi / telovaditi z rokami // opravljati telesne vaje z namenom doseči, pokazati telesno sposobnost: telovadci že telovadijo ♦ šport. telovaditi na bradlji, krogih 2. gojiti telovadbo, ukvarjati se s telovadbo: že deset let telovadi; telovaditi v društvu Partizan ● ekspr. krovci telovadijo po strehi se spretno premikajo; ekspr. ta popevkar pred mikrofonom preveč telovadi maha z rokami, skače, se zvija ♪
  19.      têmeljen  -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok 6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva ● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo ◊ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; jur. temeljni prometni davek davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno ♪
  20.      temeljít  -a -o prid., temeljítejši (ȋ) ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit // ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje temeljíto prisl.: temeljito premisliti, spremeniti; o tem je temeljito poučen ∙ ekspr. vrnil se je temeljito postaran zelo ♪
  21.      templjáti  -ám nedov. (á ȃ) delati, obnavljati sprednji, širši del podplata: templjati čevlje ♪
  22.      ténija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Grkih trak za glavo, lase: nadeti si tenijo / plesalke v tenijah in tančicah 2. med. trakulja: z zdravili odpravljati tenijo ♪
  23.      teoretizírati  -am nedov. (ȋ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot teoretik: v zadnji razpravi avtor teoretizira o zgodovinskem romanu / strokovnjaki teoretizirajo o graditvi plavajočega letališča 2. ekspr. abstraktno, neživljenjsko razpravljati o kaki stvari: ker je učitelj preveč teoretiziral, ga učenci niso razumeli ♪
  24.      teorétski  -a -o prid. (ẹ̑) teoretičen: pomembna teoretska razprava / teoretski del pedagoške izobrazbe / teoretska navodila za politično delo teorétsko prisl.: teoretsko dobro pripravljen šahist ♪
  25.      teoríja  -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, marksistične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija // skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače ◊ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; lingv. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev ♪

   5.527 5.552 5.577 5.602 5.627 5.652 5.677 5.702 5.727 5.752  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA