Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Avl (4.652-4.676)


  1.      razpisováti  -újem nedov. (á ȗ) javno objavljati, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije // javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve razpisováti se nav. ekspr. veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati ♪
  2.      razpolóvnica  -e ž (ọ̑) geom. črta, ki kaj razpolavlja: narisati razpolovnico / razpolovnica kota premica, ki deli kot na dva enaka kota; simetrala kota ♪
  3.      razpoložênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na razpoloženje: ugotavljati pesnikove razpoloženjske značilnosti / razpoloženjska glasba; razpoloženjsko slikarstvo / hitro minljiva razpoloženjska stanja ♦ lit. razpoloženjska lirika razpoložênjsko prisl.: razpoloženjsko zasnovani portreti ♪
  4.      razpoložíti  -ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen ● ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen ♪
  5.      razporèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. kar vnaprej določa kraj, čas, v katerem naj bi kako dejanje potekalo: narediti razpored tekmovanj; natančen razpored izpitov / udeležiti se kake akcije po objavljenem razporedu 2. razporeditev: razpored pisalnih miz v prostoru; razpored straž in patrulj / določati kaj po razporedu zvezd ◊ voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora ♪
  6.      razpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki ♪
  7.      razpostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno ♪
  8.      razpoznávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev ◊ elektr. postopek, s katerim (elektronski) računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo ♪
  9.      razpoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati 2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi 3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence razpoznávati se knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se po moderni umetnosti ♪
  10.      razpráven 2 -vna -o prid. (á) nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina ♪
  11.      razpráviti  -im dov. (á ȃ) star. sleči: razpraviti otroka; hitro se je razpravil in legel razprávljen -a -o: vsi so bili že razpravljeni, ko je nekdo potrkal ♪
  12.      razpredélnica  -e ž (ẹ̑) pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih: razpredelnica kaže rast gospodarske dejavnosti te delovne organizacije; sestaviti razpredelnico // navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: narisati razpredelnico; vpisati kaj v razpredelnico / pritrditi razpredelnico na steno ● ekspr. njega ni mogoče spraviti v nobeno razpredelnico zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino ♪
  13.      razprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razprezati žice po zidu // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razprezati trgovsko mrežo po deželi 2. star. razpregati: razprezati konje ● ekspr. ne bo jih nazaj, je razprezal sam pri sebi premišljeval razprézati se rastoč (mrežasto) prekrivati: bršljan se razpreza po zidu // rastoč (mrežasto) širiti se v čem: korenine se razprezajo v zemlji ● knjiž. rad se je razprezal pred njim bahal, postavljal ◊ agr. glavice lanu se razprezajo se odpirajo, pokajo ♪
  14.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  15.      razrédništvo  -a s (ẹ̑) opravljanje razredniških poslov: dodatek za razredništvo ♪
  16.      razrváti  -rújem dov., razrvál (á ú) nav. ekspr. povzročiti notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: nesoglasja in prepiri so jo razrvali; vojna je ljudi tudi duševno razrvala // povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: naporno življenje mu je razrvalo živce / to je družine gospodarsko in moralno razrvalo razrván -a -o: imeti razrvane živce; zadnje čase je zelo razrvan; razrvana družinska skupnost; duševno razrvani ljudje; moralno razrvano življenje ♪
  17.      razsájati 1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e: miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen ♪
  18.      rázstava  in razstáva -e ž (á; ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstave; razstave ječmena, pšenice ♪
  19.      razstáva  -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik ♪
  20.      razstavíšče  -a s (í) prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča ♪
  21.      razstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razstávljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano ♪
  22.      razstávka  -e ž (ȃ) nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: zlagati snope v razstavke; omlatili, pospravili so vse razstavke pšenice ♪
  23.      razsúlo  -a s (ú) prenehanje obstajanja, opravljanja dejavnosti kake organizirane skupnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: začelo se je razsulo sovražne vojske; pospešiti razsulo / država se bliža razsulu; to pelje, vodi v razsulo; gospodarsko, moralno razsulo / oblast, vojska je v razsulu ♪
  24.      razsúti  -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ȗ) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza // narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču 2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih 3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti razsúti se 1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na drobne koščke; razsuti se v nič 2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo razsút -a -o: razsuti kovanci ♦ teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago ♪
  25.      razšíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪

   4.527 4.552 4.577 4.602 4.627 4.652 4.677 4.702 4.727 4.752  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA