Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Avl (1.252-1.276)


  1.      formálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe ♪
  2.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  3.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  4.      fosíl  -a m (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti ♪
  5.      fótodokumentácija  -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo ♪
  6.      fotografíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fotografirati: vse je pripravljeno za fotografiranje; fotografiranje pri umetni svetlobi / veliko se je ukvarjal s fotografiranjem ♪
  7.      fračkáč  -a m (á) pog., ekspr. zapravljivec: ta fračkač bo vse zapravil ♪
  8.      fračkáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): tako fračka, da ne bo od premoženja nič ostalo ♪
  9.      frakcionáštvo  -a s (ȃ) slabš. pojavljanje, obstajanje frakcij: borba proti frakcionaštvu v stranki ♪
  10.      frakcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti: frakcionirati nafto frakcioníran -a -o 1. deležnik od frakcionirati: frakcionirana destilacija, kristalizacija 2. med. opravljen v presledkih, obrokih: frakcionirano črpanje želodčnega soka ♪
  11.      fráza  -e ž (á) 1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le modna fraza / oguljene, prazne, puhle fraze; ekspr. to, kar govoriš, so same fraze // besedna zveza, primerna za določene prilike: predstavil se je z izbranimi frazami; vljudnostne fraze 2. lingv. besedna zveza s samostojnim, od sestavljajočih jo besed različnim pomenom; rečenica, reklo: rabiti, razložiti fraze 3. muz. najmanjši del skladbe, ki tvori melodično in ritmično celoto: vsako frazo je lepo izdelal; dvotaktna fraza ♪
  12.      frazeologém  -a m (ẹ̑) lingv. stalna besedna zveza, katere pomen je popolnoma ali delno predvidljiv ali ni predvidljiv iz pomena besed, ki jo sestavljajo: raziskovanje frazeologemov ♪
  13.      frčkaríja  -e ž (ȋ) ekspr. kar je malo pomembno, nepomembno; drobnarija: to so same frčkarije, česa večjega se loti / zapravlja denar za razne frčkarije ♪
  14.      frčkáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): zmeraj je brez denarja, ker tako frčka; frčkati po nepotrebnem / ne morem frčkati časa ♪
  15.      frečkáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): če bo tako frečkal, kmalu ne bo imel ničesar več ♪
  16.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  17.      frenologíja  -e ž (ȋ) psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje: uveljavljanje frenologije ob koncu devetnajstega stoletja ♪
  18.      frfotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila ♪
  19.      frivólnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lahkomiselnost, neresnost: fantovska frivolnost / delo predstavlja višek pariške frivolnosti in lahkotnosti ♪
  20.      frizêrstvo  -a s (ȇ) frizerska obrt: ukvarjati se s frizerstvom / žensko frizerstvo frizerstvo za ženske / opustil je frizerstvo opravljanje frizerskega poklica ♪
  21.      frontálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha obrnjena s prednjo stranjo h komu 2. ki poteka odkrito, neposredno na širokem področju: pripraviti se na frontalne akcije proti sovražniku; ne morejo sprejeti frontalne borbe / frontalno in manevrsko vojskovanje; pren., publ. frontalni odpor reakcije 3. nanašajoč se na fronta 5: frontalne motnje so dosegle naše kraje, se pomikajo proti vzhodu; frontalne padavine ◊ ped. frontalni pouk pouk, pri katerem sodelujejo vsi učenci istočasno, z istim gradivom pod neposrednim učiteljevim vodstvom; voj. frontalna vojna bojevanje na frontah po principih taktike in strategije frontálno prisl.: frontalno napasti sovražnika; figure na freski so postavljene frontalno ♪
  22.      ftiziologíja  -e ž (ȋ) veda o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju: pomen Kochovega odkritja v ftiziologiji ♪
  23.      fúcati  -am tudi fúcati se -am se nedov. (ȗ) 1. igrati se otroško igro, pri kateri se navadno s kovanci spravlja manjši kovanec na določeno mesto: fucali so na šolskih klopeh; fucati pred poukom 2. igrati se otroško igro, pri kateri se mečejo kovanci in o dobitku odloča določena stran kovanca: zunaj so otroci fucali; fucali so za denar ♪
  24.      fúga 1 -e ž (ú) muz. vokalna ali instrumentalna polifonska skladba, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema: zaigral jim je Wagnerjevo fugo ♪
  25.      fúndus  -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja ♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo ♪

   1.127 1.152 1.177 1.202 1.227 1.252 1.277 1.302 1.327 1.352  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA