Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Atol (53-77)



  1.      rèkatolizírati  -am dov. in nedov. (-) ponovno pokatoličaniti: rekatolizirati deželo
  2.      revmatológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za revmatične bolezni: iti k revmatologu; kongres revmatologov
  3.      rímskokatóliški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev
  4.      simptomatologíja  -e ž () veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni
  5.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi
  6.      somatologíja  -e ž () veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije
  7.      stárokatoličàn  in stárokatoličán -ána m (- -á; -) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani
  8.      stárokatólik  -a m (-ọ̑) starokatoličan
  9.      stárokatóliški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti
  10.      statolít  -a m () nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki
  11.      stomatológ  -a m (ọ̑) zdravnik za bolezni zob in ust, zobozdravnik: poslati pacienta k stomatologu
  12.      stomatologíja  -e ž () veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija
  13.      stomatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stomatologe ali stomatologijo: stomatološke raziskave / višja stomatološka šola / stomatološka klinika
  14.      travmatologíja  -e ž () 1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija 2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo
  15.      travmatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na travmatologijo: travmatološki učbenik / travmatološki oddelek
  16.      vratolòm  -ôma m ( ó) ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom
  17.      vratolómen  -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strmeekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti
  18.      vratolómnost  -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost
  19.      zatólči  -tólčem [o] dov., zatólci zatólcite in zatolcíte; zatólkel zatólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa: zatolči zapognjeni žebelj v les / zatolči kol v zemljo zabiti // s tolčenjem, udarjanjem trdno namestiti: zatolči toporišče v sekiro; zatolči veho v sod 2. nekajkrat slišno udariti: v gozdu je zatolkel detel; zatolči po mizi 3. ekspr. začeti močno biti, utripati: ob tem prizoru mu je zatolklo srce; brezoseb. v prsih mu je zatolklo 4. ekspr. z udarci ubiti: zatolči miš; zatolči s palico / zajeli so jih in jih zatolkli 5. pog. narediti, povzročiti, da kdo ne more (uspešno) delovati: zatolči mladega ustvarjalca / prevelika samokritičnost ga je zatolkla ● ekspr. zatolči koga v zemljo uničiti ga, onemogočiti ga zatólčen -a -o: žebelj, zatolčen v desko; fant je popolnoma zatolčen
  20.      zlatolás  in zlatolàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica
  21.      zlatolásec  -sca m () ekspr. kdor ima zlato rumene lase: zlatolasec z otroškim obrazom
  22.      zlatoláska  -e ž () ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus
  23.      abbé  -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
  24.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
  25.      amenoréja  -e ž (ẹ̑) med. izostanek mesečnega perila: patološka amenoreja

   1 3 28 53 78 103 128 153 178 203  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA