Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Atil (175)

1.      átila  -e ž (ȃ) nekdaj kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska: odložil je atilo in sedel ♪
2.      fluviatílen  -lna -o prid. (ȋ) geogr. fluvialen: fluviatilni sedimenti ♪
3.      kosmatílen  -lna -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi kosmatilni stroj stroj za kosmatenje tkanine, pletenine ♪
4.      matílda  -e ž (ȋ) v zvezah: pog., ekspr. matilda ga je pobrala umrl je; nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti ♪
5.      mlatílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) redko 1. mlatič: najeti mlatilce 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu ♪
6.      mlatílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica ♪
7.      mlatílnica  -e ž (ȋ) stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi ♪
8.      mlatílničar  -ja m (ȋ) kdor dela z mlatilnico: kombajnarji in mlatilničarji ♪
9.      vratílo  -a s (í) tekst. navijalni valj na ročnih statvah: zamenjati vratilo / spodnje na katero se navija stkano blago, zgornje vratilo na katero je navita osnova ◊ etn. kljuka ob ognjišču, na kateri visi kotel ♪
10.      zatílek  -lka m (ȋ) star. tilnik, zatilnik: zatilek ga boli / zavezati ruto v zatilku ♪
11.      zatílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatilje: zatilni del glave; zatilna mišica ◊ anat. zatilna kost zatilnica; zatilna rupa zatilnična rupa; med. zatilna vstava plodu v maternici ♪
12.      zatílje  -a s (ȋ) zadnji del glave in vratu: sonce mu je ožgalo zatilje; skleniti roke na zatilju; bolečine v zatilju // zatilnik: speti si lase na zatilju; teme, zatilje in tilnik / ta kača ima na zatilju temno liso ♪
13.      zatílnica  -e ž (ȋ) anat. neparna kost v zatilju: poškodba zatilnice; temenici in zatilnica ♪
14.      zatílničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatilnico: zatilnični del možganov / zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane ♪
15.      zatílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) zadnji del glave med tilnikom in temenom: držati roke na zatilniku; popraskati se po zatilniku ● star. zatilnik se mu je upognil od starosti tilnik ♪
16.      zlatílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zlatenje: zlatilni postopek ♦ tisk. zlatilna preša nekdaj ročni stroj za odtiskovanje vinjet, črk iz zlate folije na platnice ♪
17.      zlatílo  -a s (í) sredstvo za zlatenje: nanašati zlatilo; okviri brez zlatila ♪
18.      besednják  -a m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak 2. nav. ed., redko besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami / beseda iz našega vsakdanjega besednjaka ♪
19.      blátiti  -im nedov. (á ā) 1. jemati komu ugled, sramotiti: blatiti njegovo pošteno ime; blatiti ugled države; javno ga je blatil 2. star. mazati z blatom: blatiti hišni prag ♪
20.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
21.      bogatíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom ♪
22.      brátiti se  -im se nedov. (á ȃ) prijateljsko, zaupno se družiti: ni se bratil s komerkoli; bratil se je s pijanci in potepuhi brátiti knjiž. notranje, čustveno povezovati: skupna usoda je bratila ljudi ♪
23.      čemú  prisl. (ū) 1. vprašuje po namenu: čemu ti bo knjiga, če ne znaš brati? čemu ste prišli sem? čemu še živeti? 2. neustalj. vprašuje po vzroku; zakaj: čemu naj bi me bilo strah? povej, čemu se nisi oženil ♪
24.      čestítati  -am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem ♪
25.      dédina  -e ž (ẹ̄) star. 1. dedna posest: zapustil je dedino in se klatil po svetu; najstarejši sin je ostal na dedini; družinska dedina; lastnik dedine 2. dediščina: po očetovi smrti ga čaka bogata dedina / dedina starih časov ♪

1 26 51 76 101 126 151