Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Arka (76-100) 
- krznárka -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka ♪
- lásničarka tudi lasníčarka -e ž (ȃ; ȋ) knjiž., redko frizerka: izučena lasničarka ♪
- lekárnarka -e ž (ȃ) 1. star. lekarnarjeva žena: lekarnar in lekarnarka 2. redko farmacevtka ♪
- léščarka -e ž (ẹ̑) zool. rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb: loviti leščarke ♪
- letovíščarka -e ž (ȋ) ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: v parku sedi družba letoviščark ♪
- levíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od levičar: težko piše z desno roko, ker je izrazita levičarka / v politiki je bila levičarka ♪
- lístičarka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae ♪
- lubádarka -e ž (ȃ) gozd. drevo, v katerem so lubadarji: posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark hlodov iz takih dreves ♪
- lúknjičarka -e ž (ȗ) nav. mn., zool. morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera ♪
- maltárka -e [tudi u̯t] ž (ȃ) posoda za malto: zajeti iz maltarke ♪
- márka -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
- markácija -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪
- markacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na markacijo: markacijski odsek planinskega društva / markacijske table ♪
- markacíst -a m (ȋ) alp. kdor dela, postavlja markacije: zborovanje markacistov vseh planinskih društev ♪
- markánten -tna -o prid., markántnejši (ȃ) knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza 2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje markántno prisl.: to je markantno izraženo; markantno opisana oseba ♪
- markántnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze ♪
- markazít -a m (ȋ) min. rudnina rombični železov sulfid: pridobivanje žveplove kisline iz markazita ♪
- matemátičarka -e ž (á) strokovnjakinja za matematiko: slavna matematičarka ♪
- mátičarka -e ž (ā) uslužbenka, pooblaščena za vodstvo matičnih knjig: podpis matičarke ♪
- mešétarka -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mešetar: podjetna, zgovorna mešetarka ♪
- metódičarka -e ž (ọ́) strokovnjakinja za metodiko: psihologinja in metodičarka / učiteljica biologije je dobra metodičarka zna dobro poučevati biologijo ♪
- miliárka -e ž (ȃ) žarg., med. miliarna tuberkuloza: umreti za miliarko ♪
- milijonárka -e ž (á) nav. ekspr. ženska, ki ima milijonsko premoženje: postala je milijonarka; dota milijonarke ♪
- misijonárka stil. misijónarka -e ž (á; ọ̑) rel. ženska, ki širi krščansko vero med nekristjani, zlasti redovnica: bolnikom streže misijonarka ♪
- mlekárka -e ž (á) delavka v proizvodnji mlečnih izdelkov: mlekarji in mlekarke ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
