Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ara (851-875)


  1.      cékar  -ja m (ẹ́) pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame: jemati iz cekarja; sram jo je hoditi s cekarjem na trg; pisan cekar; dekle s cekarjem v roki ♪
  2.      Célzij  -a m (ẹ́) navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40° C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija ♪
  3.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  4.      centrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana ♪
  5.      cepívo  -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva ♪
  6.      ceremoniálen  -lna -o prid. (ȃ) slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati ♪
  7.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  8.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice ♪
  9.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic ♪
  10.      cífrast  -a -o prid. (ȋ) star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti ♪
  11.      cigánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na cigane: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / na občini so reševali cigansko vprašanje / ekspr. ima ciganske oči črne, žive 2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave ◊ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike cigánsko prisl.: (po) cigansko živeti ♪
  12.      cigárica  -e ž (ȃ) manjšalnica od cigara: drobna, tanka cigarica / ekspr. privoščil si je cigarico ♪
  13.      cigárovec  -vca m (ȃ) vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: v parku rastejo tudi cigarovci ♪
  14.      cikálnik  -a [u̯n] m (ȃ) star. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov; parangal: loviti na cikalnik ♪
  15.      cíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika ♪
  16.      ciklo...  ali cíklo... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na ciklus, krog, kroženje: ciklometričen 2. kem. nanašajoč se na organske spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču: cikloparafin ♪
  17.      cíkniti 1 -em dov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil 2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po prismojenem cíknjen -a -o: ciknjeno vino ♪
  18.      cílj  -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
  19.      címprati  -am nedov. (ȋ) pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša ♪
  20.      cinemaskop  tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura ♪
  21.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
  22.      ciróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter ♪
  23.      citírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
  24.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪
  25.      cmerljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) joka: cmerljiv otrok / biti cmerljive narave ♪

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA