Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ara (4.576-4.600)


  1.      prestréči  -stréžem dov., prestrézi prestrézite in prestrezíte; prestrégel prestrégla (ẹ́) 1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo 2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo sovražnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi // narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad 3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel 4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente 5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke // zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil ● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod ◊ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje ♪
  2.      prestrelíti  -ím dov., prestréli in prestrêli; prestrélil (ȋ í) s strelom, streli narediti luknjo, odprtino a) skozi kaj: prestreliti steno, strop / prestreliti komu prsi; prestreliti roko, srce; prestreliti si glavo / rafal jo je prestrelil; pren., ekspr. ostri žvižgi so prestrelili zrak b) skozi ovoj, steno česa: zasledovalci so mu prestrelili kolesa ∙ ekspr. prestrelila jo je ostra bolečina začutila je ostro bolečino; ekspr. ljubezen mu je prestrelila srce zaljubil se je; trpi zaradi ljubezni; ekspr. prestreliti koga z očmi, s pogledom ostro ga pogledati prestreljèn -êna -o: padel je s prestreljeno glavo; roko ima prestreljeno ∙ žarg. ves sem prestreljen zelo sem utrujen, izčrpan ♪
  3.      presúnjenost  -i ž (ȗ) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: njen obraz izraža presunjenost; nesreča je povzročila presunjenost; zajokati od presunjenosti ♪
  4.      presušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav ♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko ♪
  5.      presušíti  -ím dov., presúšil (ȋ í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne ◊ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen ♪
  6.      presvetíti  in presvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sončni žarek je presvetil oblake ∙ ekspr. nenadoma ga je presvetilo spoznanje je spoznal // v celoti osvetliti: zvezde niso mogle presvetiti mračne poti / ekspr. presvetil in pregledal je vse kote 2. narediti, povzročiti, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetiti prsi z aparatom; pren. pisateljeva duševnost presveti vse lastnosti svojih junakov ♪
  7.      prešestnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: hotel nas je prešestnajstiti pri kupčiji ♪
  8.      prešíbek  stil. prešibák prešíbka -o stil. -ó prid. (í ȃ í) preveč šibek: prešibek otrok; zaradi stradanja v mladosti je bila prešibka / prešibek dražljaj / publ. prešibka udeležba domačih zastopnikov premalo številna ♪
  9.      prešólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic ♪
  10.      pretákati  -am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade ● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali pretákati se 1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina ● knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem pretakajóč -a -e: pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina ♪
  11.      pretêči  -têčem dov., pretêci pretecíte; pretékel pretêkla (é) 1. v teku a) priti z enega konca na drugega: kobila je hitro pretekla dirkalno progo; preteči travnik / lahkotno preteči stopnice / pretekel je ves gozd, pa je ni našel v teku preiskal b) opraviti kako pot: pretekel je še sto metrov in se zgrudil / pot do doma je pretekel 2. v teku prečkati: srnjak je pretekel železniško progo / pot mu je pretekel zajec prekrižal 3. v teku prehiteti: kmalu je pretekel tudi prve; z lahkoto je pretekel ženske; pretekel ga je za več korakov 4. tekoč preiti: izmeriti, koliko vode preteče po kanalu v eni sekundi / narasla reka večkrat preteče cesto 5. ekspr. v teku doseči veliko, preveliko mero: koliko sem takrat pretekel, se ne da povedati 6. časovno se odmakniti: od takrat so pretekli že trije dnevi; preteklo je več let // prenehati trajati: rok za prijavo je pretekel ● knjiž. (črna) mačka mi je pretekla pot prekrižala; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrasel še veliko časa bo minilo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; zastar. v pridnosti je pretekel vse druge prekosil, presegel pretékel -êkla -o: ni pozabil na pretekle napore; preteklo leto; sodeloval je na preteklem svetovnem prvenstvu ∙ ekspr. o tem je treba govoriti v preteklem času tega zdaj ni ♦ lingv. pretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja ali glagolska oblika za tako izražanje; dovršni, nedovršni pretekli čas; pretekli pogojnik; sam.: pozabiti na preteklo; žalovati za preteklim pretečèn -êna -o: po pretečenem roku pritožba ni mogoča; prišel je pretečeni teden pretekli; pretečena pot ♪
  12.      pretegníti  in pretégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegnil je odrevenele prste; vstal je in pretegnil roke; dobro je pretegnil ude; pretegniti si noge / maček je pretegnil kremplje 2. ekspr. s čezmernim delom zelo utruditi, izmučiti: pretegniti konje, živino; pretegniti se od garanja / za nikogar se ne bom pretegnil 3. nar. gorenjsko začeti peljati, voziti; potegniti: kobila noče pretegniti / vlak je pretegnil 4. nar. opraviti težka dela: dosti vam je pretegnila, sirota; kdaj boste vi toliko pretegnili, kot sem jaz pretegníti se in pretégniti se zelo iztegniti roke, noge in telo: vstal je, zazehal in se pretegnil; stopila je iz avtomobila in se pretegnila / pretegnil se je po stolu iztegnil ● ekspr. ne pretegni se, saj se tako ne mudi ne trudi se, ne prizadevaj si preveč, pretirano; boli me v križu, ker sem se pretegnil se poškodoval pri dviganju nečesa težkega; redko to blago se ne mečka in ne pretegne razvleče, raztegne; nar. ko se je megla pretegnila, so zagledali vas razkadila, umaknila; nar. kača se je pretegnila čez skalo zlezla; ekspr. pri delu, z delom se ne pretegne ni zelo delaven; ekspr. pretegnem se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. grem na sprehod, da se malo pretegnem razgibam ◊ anat. pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi s prevelikim iztegovanjem, napenjanjem poškodovati pretégnjen -a -o 1. deležnik od pretegniti: prispeli so s pretegnjenimi konji; pretegnjena mišica; pomečkana in pretegnjena obleka 2. ekspr. zelo velik in suh: pretegnjen fant; pretegnjena postava / iztegoval je svoj pretegnjeni vrat / pretegnjen pes ∙ v pasu je pretegnjena kot osa zelo ozka, stisnjena ♪
  13.      pretentáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega ♪
  14.      pretenzíja  tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo ♪
  15.      pretihotápljati  -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi ♪
  16.      pretíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pretiranega: pretiranost izjave; ta načrt je zaradi svoje pretiranosti nemogoč / pretiranosti v vedenju ♪
  17.      pretirávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiraval je svoja junaštva; z izjavo, da najrajši živi v samoti, precej pretirava; ni se spremenil, še zmeraj rad pretirava / ne da bi pretiraval, lahko rečem, da je knjiga odlična; oče in mati sta ga nosila na rokah, če smem nekoliko pretiravati 2. delati, uporabljati kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: v svojem navdušenju pretiravajo; pretiravala je v izbranem oblačenju; režiser je pretiraval z odrskimi efekti / čeprav je vedel, da zaradi slabega zdravja ne sme pretiravati, je hodil zelo hitro ♪
  18.      pretlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačevati skozi sito / pretlačevati paradižnik, sadje ♪
  19.      pretláčiti  -im, in pretlačíti in pretláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačiti paradižnik skozi sito / pretlačiti kuhan fižol 2. popolnoma, v celoti stlačiti: pretlačiti grozdje; dobro pretlačiti krompir, da ne ostanejo koščki pretláčen -a -o: pretlačena skuta; pretlačeno sadje ♪
  20.      pretléti  -ím dov., pretlì (ẹ́ í) zaradi tlenja poškodovati se, uničiti se: plašč mu je pri ognju pretlel ♪
  21.      pretòk  -óka m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od pretakati ali pretočiti: pravočasen pretok vina / omogočiti pretok plina, zraka; ovirati pretok; cevi za pretok vode / pretok krvi / pretok kapitala / pretok informacij, podatkov; pretok prometa, vozil // količina plina, tekočine, ki preide v časovni enoti skozi izbrani presek: pretok zraka se poveča, zmanjša; izmeriti pretok vode 2. redko prekop, kanal: jezeri sta povezani s pretokom; z ločjem zarasel pretok / izkopati pretok ◊ fiz. magnetni pretok količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka ♪
  22.      pretreníranost  -i ž (ȋ) šport. stanje zmanjšane zmogljivosti športnika zaradi pretiranega treniranja: pri plavalcih se je kmalu pokazala pretreniranost ♪
  23.      pretrès  -ésa m (ȅ ẹ́) 1. zelo močen čustveni odziv zaradi zlasti negativnega doživetja: doživeti pretres; to razočaranje je povzročilo v njem pretres; opomoči si od pretresa / čustveni, duševni, živčni pretres 2. glagolnik od pretresti: pretres žita v vreče / pretres načrta, predlogov; kratek pretres pomenov manj znanih besed / kritičen pretres umetnine / dati, vzeti kaj v pretres ♦ med. pretres možganov funkcijska prizadetost možganov zaradi udarca, padca 3. nav. ekspr. kar ima za posledico bistvene spremembe: to je bil odločilen reorganizacijski pretres; doba velikih družbenih pretresov / potekati brez pretresov / njena ljubezen je doživljala pretrese ♪
  24.      pretrésati  -am nedov. (ẹ́) 1. spravljati kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresati krompir v gajbe; pretresa moko v manjšo vrečo 2. vsestransko proučevati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresati dokaze; pretresati predloge za izboljšanje česa / njegovi romani kritično pretresajo politična in družbena vprašanja / na sejah so pretresali tekoče probleme so se pogovarjali o njih 3. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti sočutje, žalost: taki dogodki človeka pretresajo / žalostni spomini ji pretresajo srce / Prešernove pesmi bralca pretresajo vzbujajo v njem občudovanje 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: državo so pretresali notranji boji, hude krize; svet pretresajo državljanske vojne / pretresali so ga dvomi; veselje, žalost pretresa njeno srce 5. ekspr. biti, pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: grom pretresa dolino; kriki pretresajo zrak; streljanje pretresa temo ● ekspr. mraz mi pretresa kosti zelo me zebe; star. mrzlica ga je pretresala tresla; star. ude mu pretresa strah zelo se boji pretresajóč -a -e: svet pretresajoče krize ♪
  25.      pretrésenost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: poskušal je skriti svojo pretresenost; pripovedovati o splošni pretresenosti zaradi nesreče / brez globoke osebne pretresenosti je vpliv literature manjši ♪

   4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA