Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ara (401-425)



  1.      parazít  -a m () 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti
  2.      parazitáren  -rna -o prid. () paraziten: parazitarni odnos med organizmoma ♦ med. parazitarne bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
  3.      parazíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave
  4.      parazitírati  -am nedov. () publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec: te živali parazitirajo v črevesju / že dolgo samo parazitira
  5.      parazitízem  -zma m () 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem
  6.      parazitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov
  7.      parazitologíja  -e ž () veda o zajedavcih: razvoj parazitologije
  8.      parazitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parazitologe ali parazitologijo: parazitološke metode / parazitološki laboratorij / parazitološko zborovanje
  9.      parazítski  -a -o prid. () nanašajoč se na parazite: parazitske bakterije / parazitski bogataši / opustiti parazitsko življenje ♦ med. parazitske bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti
  10.      parazítstvo  -a s () biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo
  11.      parazól  -a m (ọ̑) 1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol 2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol
  12.      pobarábiti se  -im se dov.) slabš. postati ničvreden, malovreden človek: v tej družbi se je popolnoma pobarabil
  13.      pobárati  -am dov. () star. vprašati, povprašati: kar njo pobaraj, pa boš izvedel; pobaral ga je, kaj se je zgodilo / nihče ni pobaral zanjo
  14.      pokárati  -am dov. (ā) knjiž. opomniti, ošteti: pokarati otroka; ostro ga je pokaral
  15.      pokvára  -e ž () 1. glagolnik od pokvariti: mleko je na takem kraju izpostavljeno pokvari / pokvara organa poškodba 2. redko okvara: pokvaro so opazili in takoj popravili
  16.      pomaránča  -e ž () južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhoduetn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
  17.      pomaránčast  -a -o prid. () po barvi podoben pomaranči: veliko pomarančasto sonce / pomarančasta barva oranžna pomaránčasto prisl.: pomarančasto rdeč
  18.      pomaránčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na pomarančo ali pomarančevec: pomarančni krhelj; pomarančna lupina / pomarančni nasadi / pomarančni jogurt, liker / pomarančni okus / pomarančna barva oranžna pomaránčno prisl.: pomarančno rumena barva
  19.      pomaránčevec  -vca m () 1. južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: pomarančevci že cvetijo; nasadi pomarančevcev 2. knjiž., redko pomarančni liker: pri tretjem kozarčku pomarančevca se ji je začelo vrteti
  20.      popára  -e ž () v nekaterih deželah jed iz poparjenega kruha: zjutraj in zvečer so jedli poparo
  21.      postáranost  -i ž () stanje postaranega človeka: postaranost se mu zelo pozna; prezgodnja postaranost
  22.      postárati  -am dov. () narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les postárati se 1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati 2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost postáran -a -o: zgodaj postaran človek; postaran obraz
  23.      pošárati  -am dov. () našariti: sobo je pošaral z raznimi drobnarijami / otroke je zelo neokusno pošarala pošáran -a -o: brez okusa pošarana ženska
  24.      potvára  -e ž () zastar. ponaredba, ponaredek: vse te izpovedi so le potvara / potvara dokumentov // izmaličenje, popačenje: kljub vsem potvaram je bil zakon ljudem nekaj svetega
  25.      práfára  -e ž, rod. mn. tudi práfará (-á) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: nastanek far na ozemlju prafare

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA