Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ara (3.453-3.477)


  1.      odrívati  -am nedov. (í) 1. s sunki spravljati iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: miril je poskakujočega psa in ga odrival; odrivati napadalca / plavalec odriva vodo; pren. odrivati težko misel, spomine // s sunki, rinjenjem spravljati iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: drugi prašiči so ga odrivali od korita; odrivati ljudi od vrat // s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: odrivati vrata s hrbtom / para odriva pokrovko / vojaki so začeli odrivati čakajoče / kadar so čakali v vrsti, so njega vedno odrivali / plug odriva sneg s ceste odstranjuje 2. nav. ekspr. spravljati koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: odrivati ženske iz javnega življenja / ceneni romani odrivajo dobro literaturo // ovirati koga v prizadevanju za dosego določenega mesta, položaja: fevdalci so odrivali meščane; drugim dajejo prednost, njega pa odrivajo / povsod ga odrivajo zapostavljajo 3. nar., navadno z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času; odlagati: odrivati delo na naslednji dan; odrivati poroko ● ekspr. težko delo je odrival ni hotel težko delati odrívati se s sunkom ob podlago se oddaljevati od nje: skakalec se dobro odriva; odrivati se od tal / odrivati se s smučarskimi palicami odriváje: prodiral je dalje, z rokami odrivaje veje odrivajóč -a -e: vsi so silili naprej, odrivajoč drug drugega odrívan -a -o: biti zaničevan in odrivan; pri volitvah je zmagala prej odrivana stranka ♪
  2.      odróčnost  tudi odrôčnost -i ž (ọ̄; ō) lastnost, stanje odročnega: turizem se tam zaradi odročnosti ni razvil; njegova gostilna je kljub odročnosti zelo znana; prometna odročnost / odročnost kraja ♪
  3.      odselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odseliti: zahtevati odselitev / prodati pohištvo zaradi odselitve / odselitev iz države ♪
  4.      odskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu 2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami // tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov odskakováje: kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh odskakujóč -a -e: voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje ♪
  5.      odskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen; od groze je odskočil; ob poku konj odskoči; hitro, preplašeno odskočiti; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v strahu je odskočila s ceste; odskočila sta vsak na svojo stran; pretepača sta odskočila narazen // zaradi udarca, sunka prenehati biti na določenem mestu: uprl se je v vrata in zapah je odskočil / pri stroju je odskočila ročica in mu zlomila roko 2. zaradi sunka za hip se oddaljiti od podlage: udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja; odbiti se: žoga je odskočila od letve 4. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: ker nista mogla z letalom pristati, sta odskočila; odskočiti z drvečega voza // šport. narediti odskok: skakalec je lepo, pravilno odskočil ● star. sonce je visoko odskočilo od gor je že visoko nad gorami; star. kmalu so odskočili od prvotnega pogovora so se oddaljili ♪
  6.      odslužíti  in odslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti vojaški rok / ekspr. odslužiti vajensko dobo / pog. odslužiti kazen prestati 3. ekspr. izrabiti se, dotrajati: cesta je odslužila; stroji so že odslužili // zaradi starosti postati nesposoben za delo: hotel se je znebiti hlapca, ki je že odslužil / ko je pes odslužil, ga je dal ustreliti odslúžen -a -o: stari odsluženi viničarji; pohištvo je bilo staro in odsluženo ♪
  7.      odsôtnost  -i ž (ó) dejstvo, da je kdo odsoten: dolga odsotnost; zaradi odsotnosti večine članov je bil sestanek preložen; pren., publ. popolna odsotnost takih prizadevanj ∙ duševna odsotnost stanje človeka, ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe ♪
  8.      odstopíti  in odstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od presenečenja 2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila; podplati na čevljih so odstopili; skorja pri hlebcu je odstopila; umazanija v loncu še ni odstopila 3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil; uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil; kolektivno odstopiti // odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe 4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad; odstopiti od stališča o nevmešavanju; odstopiti v nekaterih bistvenih točkah // prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli ♦ jur. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek // publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja 5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino; odstopiti stanovanje potrebnejšemu; odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dal odstópljen -a -o: odstopljen delež ♪
  9.      odstóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odstotek: podatki o odstotnem deležu posameznih dežel v izvozu / piše se narazen ali skupaj koliko odstoten in kolikoodstoten / s števnikom 9-odstotno povečanje ♦ mat. odstotni račun procentni račun; trg. odstotna marža marža, ki znaša določen odstotek od cene ♪
  10.      odstrél  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od odstreliti: odstrel skal / odstrel bolnih živali; dovoljenje za odstrel jelena; v lovišču je dva tisoč fazanov za odstrel / gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme ∙ ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije 2. lov., navadno s prilastkom divjad, ki se ustreli, ubije zlasti zaradi uravnavanja števila: dovoljeni letni odstrel ♪
  11.      odstrelíti  -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil (ȋ í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali 2. redko izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo odstreljèn -êna -o: našli so krvavo sled in malo odstreljene dlake ♪
  12.      odstreljeváti  -újem nedov. (á ȗ) s streli, razstreljevanjem odstranjevati, ločevati del česa: odstreljevati plazove; odstreljevati premog v rudniku // lov. streljati, ubijati divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreljevati medvede ♪
  13.      odškodováti  -újem tudi odškódovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̄) knjiž. (delno) povrniti škodo, izgubo: odškodovati koga za izgubljene dohodke; prizadetega so odškodovali z nekaj stotaki / odškodoval vas bom za zamudo, ki ste jo imeli zaradi mene; ekspr. v gostilni se je odškodoval za domače težave; veseljačil je, kot bi se hotel odškodovati za trpljenje med vojno / lep razgled nas je odškodoval za težko pot poplačal ∙ knjiž. čutil je dolžnost, da ga s svojo pridnostjo odškoduje se mu oddolži odškodován tudi odškódovan -a -o: biti odškodovan za trud ♪
  14.      odštévanje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer ♪
  15.      odtalíti  -ím dov., odtálil (ȋ í) otajati: odtaliti živila; zemlja se še ni odtalila ♦ teh. odstraniti trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote odtaljèn -êna -o: odtaljeno jezero ♪
  16.      odtaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) odtajevati: odtaljevati meso ♦ teh. odstranjevati trdno snov s prehajanjem v tekoče stanje zaradi toplote ♪
  17.      odtêči  -têčem dov., odtêci odtecíte; odtékel odtêkla (é) 1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri 2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah odtêči in odtêči se tekoč se odstraniti s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, še ni odtekla; izkopali so jarke, da bi voda odtekla odtêči se zaradi odtekanja tekočine postati manj prepojen z njo: obesiti perilo na prosto, da se odteče odtékel -têkla -o: odtekla voda odtečèn -êna -o: odtečena voda; odtečeno perilo ♪
  18.      odtegnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odtegniti: odtegnitev podpore / biti kaznovan zaradi odtegnitve vojaški obveznosti ♪
  19.      odtéhtati  -am dov. (ẹ̑) 1. od večje količine s tehtanjem določiti, ločiti določeno količino česa: odtehtati kupcu dva kilograma jabolk; za potresanje odtehtaj pet dekagramov moke 2. biti enako, več vreden kot kaj drugega: pri tem pisatelju včasih beseda odtehta cel stavek; ekspr. zdravja ne odtehtajo vsi zakladi sveta / ekspr. vsak od njih odtehta deset napadalcev // po prijetnosti, zadovoljstvu presegati neprijetnost, nezadovoljstvo ob čem negativnem: vse skrbi je odtehtala ljubezen njenih otrok; lep razgled odtehta dolgo pot; uspeh pri delu odtehta težave 3. knjiž. zaleči, odleči: vaše priporočilo veliko odtehta / ta delavec odtehta za tri druge ● ekspr. njegovo junaštvo odtehta vse njegove napake zaradi njegovega junaštva se zdijo njegove napake manj pomembne, nepomembne; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. to blago bi odtehtali z zlatom drago plačali odtéhtan -a -o 1. deležnik od odtehtati: sadje je že odtehtano 2. knjiž., redko premišljen, pretehtan: odtehtan izbor; jasna in odtehtana sodba o problemu ♪
  20.      odtékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. tekoč se odstranjevati zlasti iz kake posode: tekočina na eni strani priteka in na drugi odteka / redko kri odteka iz rane teče / tu odteka s prahom pomešani zrak odhaja, se odstranjuje 2. ekspr. odhajati drugam: s teh področij odteka veliko delovne sile // navadno v zvezi z denar prehajati drugam: denar, dobiček odteka iz podjetja odtékati in odtékati se tekoč se odstranjevati s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, le počasi odteka; padavine odtekajo podzemsko odtékati se zaradi odtekanja tekočine postajati manj prepojen z njo: obešeno perilo se odteka odtekajóč -a -e: odtekajoča tekočina; odtekajoča (se) voda ♪
  21.      odteščáti se  -ám se [tǝš] dov. (á ȃ) star. kaj malega pojesti: odteščali se bomo v gostilni; zdaj bomo lažje hodili, ko smo se nekoliko odteščali / odteščati se z jabolkom // najesti se: ko sta se odteščala in odžejala, sta šla naprej; dobro sva se odteščala ● evfem. odteščajte se, komur je treba opravite malo potrebo; star. to je storila, da bi se odteščala zaradi vseh krivic dala si duška; star. šele ob enajstih sem se odteščal prvič jedel ♪
  22.      odtŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem odstraniti: odtrgati gumb; odtrgati liste z vejice; odtrgati jabolku pecelj; odtrgati krilu rob; odtrgati z roko, zobmi / odtrgati jabolko, nekaj rož / odtrgati ročaj odlomiti; ročica se je odtrgala; na pobočju se je odtrgala skala in se zvalila v dolino / ekspr. bomba mu je odtrgala roko; veter je odtrgal čoln // s trganjem ločiti od večje količine: odtrgati kos blaga, papirja; odtrgati nitko // s trganjem odstraniti del česa: odtrgati predolge niti, stebelca 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več skupaj s kom: hotela ga je odtrgati od družine, žene; odtrgati se od svoje družbe / odtrgati kraj od zaledja b) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je odtrgal od nje; v tujini se je odtrgal od domačih / nihče ga ne more odtrgati od zemlje c) ne more delati več česa: odtrgati koga od dela, študija 3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: vsak mesec mu odtrgajo petino plače; sto dinarjev mu je odtrgal, ker je pokvaril stroj ● ekspr. delo ga je za dolgo odtrgalo od doma zaradi dela je bil dolgo zdoma; ekspr. svojih misli ne more odtrgati od njega ne more prenehati misliti nanj; ekspr. ni mogel odtrgati oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal odtŕgati se ekspr. 1. oditi, oddaljiti se: skupina fantov se je odtrgala od sprevoda in stekla naprej / ladja se je odtrgala od kopnega je odplula / sunkoma se je odtrgal z mesta in skočil proti njemu / iz sence se je odtrgala ženska postava je prišla, se je pojavila 2. prenehati biti odvisen od koga: odtrgal se je od urednika in nadaljeval svojo pot; zgodaj se je odtrgal od matere // prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: odtrgati se od izročila, tradicije ● ekspr. na poseki se odtrga vreščeč krik se zasliši; ekspr. težko se odtrga od doma zaradi dela, dolžnosti domá gre težko od doma; ekspr. odtrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin odtŕgan -a -o: prišiti odtrgan gumb, žep; več let je bil odtrgan od domovine; tabla je ležala odtrgana na tleh ∙ ekspr. bili so popolnoma odtrgani od sveta s svetom niso imeli nobenih stikov, zvez ♪
  23.      oduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: oduhoviti pravljično bitje oduhóvljen -a -o: oduhovljena narava ∙ star. imeti oduhovljen obraz poduhovljen ♪
  24.      odváditi  -im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvaditi otroka sesati palec; težko se je odvadil mamil; odvaditi se pijančevanja; odvaditi se kaditi 2. povzročiti, da kdo izgubi določeno lastnost: življenje jo je odvadilo vihravosti; odvaditi se površnosti odváditi se izgubiti sposobnost opravljati določeno delo: odvadil se je težkega dela, redko težkemu delu; odvaditi se hitro hoditi / njegove roke so se odvadile dela // izgubiti sposobnost prilagoditi se določenemu stanju, okolju: odvaditi se mraza, samote // zaradi daljšega časovnega presledka od uporabe česa, stika s čim občutiti to kot nenavadno: take hrane se je že odvadil / odvadil se je domače govorice odvájen -a -o: oči, odvajene svetlobe ♪
  25.      odvêsti  -vêdem dov., odvêdel in odvédel odvêdla, stil. odvèl odvêla (é) 1. povzročiti odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvesti dim, plin v dimnik; odvesti po cevi, strugi / odvesti elektriko v zemljo 2. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam odide; odpeljati: prijel jo je za roko in odvedel v hišo // narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: odvedli so ga miličniki / odvedli so ga in ubili 3. fin. glede na predpis dati na določeni žiro račun: hišni svet je že odvedel stanarino / odvesti davek 4. mat. poiskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: funkcijo je še odvedel in dobil pravilen rezultat ● knjiž. te besede so jih odvedle od prvotnega pogovora zaradi njih so spremenili predmet, vsebino pogovora odvedèn -êna -o: odvedena vsota ♪

   3.328 3.353 3.378 3.403 3.428 3.453 3.478 3.503 3.528 3.553  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA