Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ara (26-50) 
- ágarágar -ja m (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar ♪
- amaránt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
- ántiparalélen -lna -o prid. (ȃ-ẹ̑) vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka; antiparalelni premici ♪
- aparát -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
- aparátčik -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik ♪
- aparáten -tna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov ♪
- aparatúra -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo ♪
- asparágus -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus ♪
- ataraksíja -e ž (ȋ) filoz. stanje duševne umirjenosti ♪
- ávtogaráža -e ž (ȃ-ȃ) garaža (za avtomobile): ima svojo avtogaražo ♪
- bakará -ja in bakarát -a m (ȃ) hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dobi karte, vredne devet točk ♪
- bára -e ž (á) redko močvirnat svet ♪
- barába -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
- barábež -a m (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež! ♪
- barábica -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. manjšalnica od baraba: bil je prava barabica 2. nekdaj poulični otrok: predmestne barabice ♪
- barabíja -e ž (ȋ) slabš. malopridno dejanje: naredil je novo barabijo / pooseb. družil se je z vso pocestno barabijo ♪
- barabín -a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal ♪
- barabínstvo -a s (ȋ) ekspr. malopridnost: kakšno barabinstvo! ♪
- barabón -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
- barábski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega ♪
- barábstvo -a s (ȃ) slabš. malopridnost: za svoje barabstvo je dobil plačilo ♪
- baráčnica -e ž (ȃ) nar. vzhodno astra ♪
- baráka -e ž (ȃ) zasilna, navadno lesena stavba: postavljati barake; stanovati v baraki; lesena baraka; taboriščne barake; barake za vojaštvo ♪
- barákar -ja m (ȃ) kdor stanuje v baraki: družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji ♪
- barákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barakarje: barakarski otrok; barakarska naselbina ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
