Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ara (1.378-1.402)


  1.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu ♪
  2.      fosforescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco ♪
  3.      fosforescírati  -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
  4.      fóto  m neskl., tudi fóto -a; mn. neskl., prvi pomen tudi fótosi (ọ̑) 1. pog. fotografija: pokaži mi svoj foto / elipt., publ., kot označba avtorstva foto: Delo 2. z lastnim imenom fotografsko podjetje: foto XY 3. pog. fotografski aparat: ima nov foto ♪
  5.      fotografírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prenesti s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: rad je fotografiral pokrajino; jutri te bomo fotografirali; fotografiral jo je barvno; dal se je fotografirati / si se že kdaj fotografiral si bil že kdaj fotografiran; nepreh. on zelo dobro fotografira fotografíran -a -o: na sliki je fotografiran cel razred ♪
  6.      fotográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotográfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral ♪
  7.      fótokámera  -e ž (ọ̑-ȃ) pog. fotografski aparat: čakali so ga časnikarji s fotokamerami ♪
  8.      fototéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka fotografij: urejati fototeko / fototeka bo zaradi preurejanja zaprta ♪
  9.      fovšíja  -e ž (ȋ) nižje pog. nevoščljivost, zavist: samo zaradi fovšije je prišlo do prepira ∙ nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv ♪
  10.      fráckati  -am nedov. (ȃ) nar. vzhodno (narahlo) pokati: frackati z bičem / otroci so frackali s pištolami, ki so si jih sami naredili ♪
  11.      francjóžefovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Franca Jožefa: francjožefovska doba / ekspr. francjožefovska brada dvodelna brada / ekspr. učila iz francjožefovske dobe zelo stara, zastarela ♪
  12.      fránkovski 1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Franke: frankovski cesar; frankovska nadoblast // zlasti v arabskem okolju, nekdaj evropski, krščanski: vojskovodja je dobro poznal frankovski način bojevanja ♪
  13.      fránkovski 2 -a -o (ȃ) pridevnik od frankovec: frankovska separatistična prizadevanja ♪
  14.      fráza  -e ž (á) 1. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost, puhlica: govoril, ponavljal je stare fraze o demokraciji; topil se je od prijaznih fraz; slepili so jih s patriotičnimi frazami / geslo je postalo le modna fraza / oguljene, prazne, puhle fraze; ekspr. to, kar govoriš, so same fraze // besedna zveza, primerna za določene prilike: predstavil se je z izbranimi frazami; vljudnostne fraze 2. lingv. besedna zveza s samostojnim, od sestavljajočih jo besed različnim pomenom; rečenica, reklo: rabiti, razložiti fraze 3. muz. najmanjši del skladbe, ki tvori melodično in ritmično celoto: vsako frazo je lepo izdelal; dvotaktna fraza ♪
  15.      frekvénca  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
  16.      frustrácija  -e ž (á) knjiž. duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: socialna frustracija; nezadovoljstvo in frustracija delavcev ♪
  17.      fugírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. narediti fuge, reže: fugirati betonsko cestišče // zalivati, zadelavati fuge zaradi zaščite ali olepšave: fugirati zid ♪
  18.      fulár  -ja tudi foulárd -a [fular -ja] m (ȃ) tekst. mehka tkanina iz naravne svile, potiskana z barvastimi vzorci: fular za kravate; obleka iz sinjega črtastega fularja ♪
  19.      fulgurácija  -e ž (á) med. uničenje tkiva zaradi udarca strele ♪
  20.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
  21.      funkcionírati  -am nedov. (ȋ) navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati: vse naprave odlično funkcionirajo; zveze do mene brezhibno funkcionirajo / ugotavljati, na kakšnem principu naprava funkcionira / aparata funkcionirata izmenoma sta v pogonu; telefon ne funkcionira je pokvarjen ♪
  22.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
  23.      gáčiti  -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali ♪
  24.      gagljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo gagati: gosi gagljajo ♪
  25.      gála  -e ž (ā) knjiž. svečana, paradna obleka: pojavil se je oblečen v sijajno galo; častniki v gali ♪

   1.253 1.278 1.303 1.328 1.353 1.378 1.403 1.428 1.453 1.478  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA