Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (9.451-9.475)


  1.      črémoš  in črémož -a m (ẹ̄) nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž ♪
  2.      črémsa  -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina ♪
  3.      črép  -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca ♪
  4.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil ♪
  5.      črepínja  -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve ♪
  6.      črepínjski  -a -o prid. (ȋ) zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem ♪
  7.      črepóvje  -a s (ọ̑) nar. kuhinjska posoda: Vdiralci niso našli mnogo .. nekaj kmečkih potrebščin, verig, motik in kuhinjskega črepovja (Prežihov) ♪
  8.      črêslast  tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav ♪
  9.      črêslov  tudi čréslov -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na čreslo: čreslovo strojilo ♦ bot. čreslov cvet sluzasta gliva, ki tvori rumene krpaste prevleke po čreslu, Fuligo varians; kem. čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem ♪
  10.      črét  -a m (ẹ̑) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: veliki ilovnati čreti ♪
  11.      čréta  -e ž (ẹ́) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: konji se pasejo na čreti ♪
  12.      črétež  -a m (ẹ̑) nar., redko čret, čreta ♪
  13.      čretína  tudi črétina -e ž (í; ẹ̄) nar. štajersko čret, čreta: s preslico in kalužnicami porasla čretina ♪
  14.      črétje  -a s (ẹ̄) nar. rušje, pritlikavi bor: pobočje je poraslo s čretjem / bivakirali so v čretju pod Jalovcem ♪
  15.      črévce  -a s (ẹ́) manjšalnica od črevo: drobna ptičja črevca ♦ bot. kurja črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
  16.      črevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na črevo: črevesna sluznica, stena / črevesni katar; nevarnost črevesnih bolezni / črevesni paraziti ♦ anat. črevesne resice prstasti ali listasti izrastki črevesne sluznice; biol. črevesna flora črevesne bakterije ♪
  17.      črévje  -a s (ẹ̄) star. črevesje: rana na črevju ♪
  18.      črévnica  -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja: črevnica in sednica ♪
  19.      črevó  -ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑) cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo ♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; bot. kurja čreva njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
  20.      čríček  -čka m (ȋ) zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens: črički čirikajo; v vinogradih so se začeli oglašati črički; čriček prepeva: čri čri čri // poljud. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički ♪
  21.      čŕka  -e ž (ŕ) 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk ♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu ♪
  22.      črko...  ali čŕko... prvi del zloženk (ȓ) nanašajoč se na črko: črkolivar, črkoslikar, črkoslikarstvo ♪
  23.      črkolívec  -vca m (ȋ) črkolivar: tiskarji in črkolivci ♪
  24.      črkostávec  -vca m (ȃ) kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji ♪
  25.      črkostávnica  -e ž (ȃ) tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica ♪

   9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA