Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (9.326-9.350)



  1.      číj  -a -e zaim. () zastar. 1. kateri: pesniki, čijih talent 2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
  2.      čík  -a m () 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike ● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi
  3.      číkati  -am nedov. () 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
  4.      číkniti  -em dov.) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: čiknil je v matematiki
  5.      číkoš  -a m () 1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo 2. redko visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših
  6.      číl  -a -o prid. ( í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
  7.      čílim  -a m () v orientalskem okolju preproga: ogledovali so dragocene čilime in čibuke; živobarvni bosenski čilimi
  8.      čimbòlj  in čím bòlj in čim bòlj prisl. (; -) kar se da (veliko), kar najbolj: čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen
  9.      čimdàlj  in čím dàlj in čim dàlj prisl. (; -) kar se da (daleč), kar najdalj: vrzi čimdalj
  10.      čimdálje  in čím dálje in čim dálje pris1. (á; -á) redko čedalje: požar se čimdalje bolj širi
  11.      čimmànj  in čím mànj in čim mànj prisl. (; -) kar se da malo, kar najmanj: čimmanj razsipaj
  12.      čimpréj  in čím préj in čim préj prisl. (ẹ̑; -ẹ̑) kar se da hitro, kar najhitreje: glej, da čimprej izgineš; cesto je treba čimprej popraviti; čimprej na zrak!
  13.      čimpréjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) kar se da hiter, kar najhitrejši: prizadevanje za čimprejšnji podpis pogodbe; potreben čimprejšnje pomoči
  14.      čimvèč  in čím vèč in čim vèč prisl. (; -) kar se da veliko, kar največ: posvetiti čimveč skrbi kakovosti izdelkov; železnica naj prepelje čimveč blaga
  15.      čímža  -e ž () 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem
  16.      čímžati  -am nedov. () teh. močiti, namakati v čimži: pred barvanjem je treba vlakna čimžati / čimžati kože pred strojenjem
  17.      čímžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na čimžo: čimžno barvilo / čimžni preparati
  18.      čín 1 -a m () stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih ♦ voj. generalski, oficirski, vojaški čin
  19.      čín 2 -a m () zastar. dejanje: saj se ne zaveda svojega čina; odgovoren je za vse svoje čine / rad pripoveduje o svojih junaških činih / film v štirih činih
  20.      čìn  medm. () posnema glas činel: čin čin, je začela godba // nar. zahodno, pri trkanju s kozarci na zdravje!: čin čin
  21.      činčíla  -e in -a m () 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno
  22.      činéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske plošče: boben in činele; zdaj zazvenijo činele / udaril je na činelo
  23.      činílec  -lca [tudi c] m () zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev
  24.      činítelj  -a m () kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor: koeksistenca je pomemben politični činitelj; državna posestva so postala močen činitelj v našem gospodarstvu; treba je upoštevati vse činitelje; vzgojni činitelj / publ. za ureditev šolstva bodo poskrbeli odgovorni činitelji za to pooblaščeni organi
  25.      činíteljica  -e ž () redko faktor, činitelj: umetnost je postala pomembna činiteljica v življenju naroda

   9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA