Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (9.051-9.075)
- cmôkniti -em dov. (ó ȏ) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu ♪
- cmŕk -a m (ȓ) nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo ♪
- cmúdje -a s (ȗ) nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec) ♪
- cóca-cóla -e [kokakola] ž (ọ̑-ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov rastlin koka in kola: kozarec peneče se coca-cole; reklame za coca-colo ♪
- còf medm. (ȍ) posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival ♪
- cokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom ♪
- cóklast -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi ♪
- cól 1 -a m (ọ̑) zastar. mitnina, carina: plačati col ♪
- cól 2 -a m (ọ̑) nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec) ♪
- cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe ♪
- colnína -e ž (ȋ) zastar. mitnina, carina: zahtevati colnino od soli; visoka colnina ♪
- cóna -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
- cool -a [kúl] m (ȗ) muz. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola; neskl. pril.: cool jazz ♪
- copátka -e ž (ȃ) manjšalnica od copata: otroci so kar v copatkah zagazili v sneg / ekspr. obuta je v lične svilene copatke ♪
- cóper -pra m (ọ̑) pog. čar, čarovnija: pozna vseh vrst stare copre ♪
- copolòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) ekspr., redko kar se nerodno premika: gre kakor težek copolop ♪
- copòt -ôta m (ȍ ó) plosko, zamolklo udarjanje nog ob tla ♪
- copotáti -ám nedov. (á ȃ) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku ♪
- copôtniti -em dov. (ó ȏ) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila ♪
- cópranje -a s (ọ̑) glagolnik od coprati: obdolžiti koga copranja; ukvarjati se s copranjem ♪
- cóprati -am nedov. (ọ̑) pog. čarati: mislili so, da zna coprati / ekspr. vse mu gre po sreči, menda copra ♪
- copriján -a m (ȃ) nar. čarovnik ♪
- cóprn -a -o prid. (ọ̑) star. čarovniški: ne verjamem v njegove coprne moči ♪
- cóprnica -e ž (ọ̑) 1. pog. čarovnica: verjeli so v coprnice; coprnice so se vračale s Kleka 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: bila je koščena coprnica sumljive preteklosti / tista coprnica ga je čisto zmešala / kot psovka odpri, coprnica grda ♪
- coprníja -e ž (ȋ) pog. čarovnija: uganjati coprnije / ekspr. vse tvoje coprnije ne bodo nič zalegle zvijačna prizadevanja ♪
8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151