Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (901-925)

901.      čaróvnica  -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name ♪
902.      čarovníja  -e ž (ȋ) nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami ♪
903.      čaróvnik  -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik ♪
904.      čaróvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces ♪
905.      čaróvništvo  -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva ♪
906.      čáršija  -e ž (á) v balkanskem okolju 1. ulica ali trg s trgovskimi in obrtnimi lokali: iti v čaršijo 2. nekdaj trgovsko-proizvajalni družbeni sloj: bogati sinovi čaršije // slabš., v stari Jugoslaviji ta sloj kot predstavnik oblasti: velikosrbska čaršija; politika beograjske čaršije ♪
907.      čáršijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na čaršijo: politika čaršijskega centralizma / Nušićeve čaršijske komedije ♪
908.      čárter  in chárter -ja [čar-] m (á) pogodba o najemu ladje ali letala za določen prevoz ali listina o tej pogodbi: registracija čarterjev // prevoz na osnovi takih pogodb: letalski čarter se močno razvija; neskl. pril.: uvedli so čarter polete med Evropo in Afriko; čarter prevozi ♪
909.      čárterski  tudi chárterski -a -o [čar-] prid. (á) nanašajoč se na čarter: čarterski polet, prevoz / letalsko čartersko podjetje čártersko tudi chártersko prisl.: podjetje posluje tudi čartersko ♪
910.      čartist  ipd. gl. chartist ipd. ♪
911.      čásnikar  -ja m (ȃ) poklicni sodelavec časopisa: časnikar pri Delu je; časnikarji in fotoreporterji so obsuli kozmonavta ♪
912.      čásnikarica  -e ž (ȃ) časnikarka ♪
913.      čásnikarka  -e ž (ȃ) poklicna sodelavka časopisa: po poklicu je časnikarka ♪
914.      čásnikarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic; časnikarsko društvo ∙ časnikarska raca izmišljena novica v časopisu ♪
915.      čásnikarstvo  -a s (ȃ) dejavnost časnikarjev: posvetil se je časnikarstvu; preživlja se s časnikarstvom / stolica za časnikarstvo ♪
916.      čásnikarščina  -e ž (ȃ) nav. slabš. jezik, stil, značilen za časopise: piše v povprečni časnikarščini ♪
917.      časopísar  -ja m (ȋ) slabš. časnikar: zakotni časopisarji ♪
918.      čbéličar  -ja m (ẹ̑) sodelavec almanaha Kranjska čbelica: Prešeren je najpomembnejši med čbeličarji ♪
919.      čebélar  -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪
920.      čebelár  -ja [čeb in čǝb] m (á) kdor goji čebele: na stara leta je bil čebelar; čebelar ogreba roj; sestanek čebelarjev ♪
921.      čebelárček  -čka [čeb in čǝb] m (á) manjšalnica od čebelár: najmlajši čebelarček ♪
922.      čebelaríca  -e [čeb in čǝb] ž (í) redko čebelarka ♪
923.      čebelaríja  -e [čeb in čǝb] ž (ȋ) zastar. čebelarstvo: peča se s čebelarijo ♪
924.      čebeláriti  -im [čeb in čǝb] nedov. (á ȃ) gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih ♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel ♪
925.      čebelárjenje  -a [čeb in čǝb] s (á) glagolnik od čebelariti: čebelarjenje mu je v veselje / čebelarjenje na med, na roje ♪

   776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001