Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (8.976-9.000)



  1.      cíngalica  -e ž () nar. gugalnica
  2.      cíngelj  -glja m (í) ekspr. kar visi, binglja: ledeni cinglji
  3.      cíngeljc  -a [gǝl] m () ekspr. kar visi, binglja: konjem so od grive viseli ledeni cingeljci
  4.      cíngeljček  -čka [gǝl] m () nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki
  5.      cingljáti  -ám nedov.) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki
  6.      cingljávček  -čka m () ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni
  7.      cíngole  -gol ž mn. () nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec)
  8.      cínija  -e ž (í) enoletna vrtna rastlina z velikimi raznobarvnimi cveti: njen vrt je poln rdečih in oranžnih cinij; astre in cinije
  9.      cínjavica  -e ž (í) star. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju; žled
  10.      cínk  -a m () kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
  11.      cìnk  medm. () posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel
  12.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  13.      cinóber  -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin
  14.      cinóbrast  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: cinobraste strehe cinóbrasto prisl.: cinobrasto rdeča zemlja
  15.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  16.      cinóbrski  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo
  17.      cíntor  -ja m () nar. prekmursko pokopališče: pokopali so ga na cintorju
  18.      cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe
  19.      cípela  -e ž () nav. mn., zastar. čevlji, navadno nizki: hoditi v lepih, rumenih cipelah
  20.      ciprésa  -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana
  21.      ciprésast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica ♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias
  22.      cipresovína  -e ž (í) cipresov les: omarica iz cipresovine
  23.      cíproš  -a m () nar. ciprje: Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče (J. Glazer)
  24.      cíprski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino ♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria
  25.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus

   8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA