Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (8.876-8.900)



  1.      cepetávček  -čka m () igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
  2.      cepêtec  -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca ◊ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
  3.      cepétniti  -em in cepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) slišno udariti z nogami ob tla: zajec je napel ušesa in jezno cepetnil po snegu
  4.      cepidláčenje  -a s (á) star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje
  5.      cepín  -a m () gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo
  6.      cepítev  -tve ž () glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija
  7.      cepívo  -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva
  8.      cepjè  -à in cépje -a s ( ; ẹ̄) star. cepljena drevesca
  9.      cépljenec  -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec
  10.      cépniti  -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar)
  11.      ceptáti  -ám nedov.) redko slišno udarjati z nogami ob tla; cepetati: trmasto je ceptala in jokala
  12.      cêrber  -a tudi -ja tudi cêrberus -a m () slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop // strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber
  13.      cêrcle  -a [serkl] m (é) 1. knjiž. majhna zaključena družba: pri njej se zbira stalni cercle žensk / literarni cercle krožek 2. gled. najnižji balkonski prostor v gledališču
  14.      cereálije  -lij ž mn.) 1. knjiž. žita, žitarice: v cerealijah je le malo vitamina A 2. pri starih Rimljanih slavje v čast boginje Cerere
  15.      cerebrálen  -lna -o prid. () 1. anat. možganski: cerebralni živci 2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije ◊ lingv. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu
  16.      ceremoniál  -a m () 1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial // predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu 2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom
  17.      ceremoniálen  -lna -o prid. () slavnosten, obreden: ceremonialna pobožnost / ceremonialen nagovor; ceremonialne kretnje // knjiž. pretirano, nenaravno vljuden: njegovo ceremonialno vedenje odbija ceremoniálno prisl.: ceremonialno se priklanjati
  18.      ceremónija  -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja // nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij ● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
  19.      ceremóniti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) pog. pretirano se ravnati po družabnih pravilih: kdor je lačen, vzame in je in nič ne ceremoni // dajati si veliko dela, skrbi s čim: gostom prijazno postrezite, a nikar preveč ne ceremonite
  20.      cêrij  -a m (é) kem. mehka kovina sive barve, ki na zraku zgori, element Ce
  21.      cérkev  -kve ž, mn. stil. cerkvé (ẹ́) 1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvipog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen 2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; anglikanska, katoliška, pravoslavna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev katoliška, pravoslavna cerkevrel. armenska, episkopalna, grška cerkev; vzhodna cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri
  22.      cerkvánje  -a s () nar. žegnanje, proščenje: v nedeljo bo pri njih cerkvanje
  23.      cerkvén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelolingv. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom cerkvéno prisl.: cerkveno se poročiti
  24.      cerkvénec  -nca m (ẹ̄) star. cerkovnik: cerkvenec stopi iz zakristije; dolgo je bil cerkvenec v stolnici // duhovnik: cerkvenci in menihi
  25.      cerkvénik  in cerkveník -a m (ẹ̑; í) zastar. cerkovnik: cerkvenik je že šel zvonit; samostanski cerkvenik

   8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA