Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (8.751-8.775)


  1.      búrk  -a m (ȗ) nar. burka, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar) ♪
  2.      búrkati  -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪
  3.      búrkle  -kel ž mn. (ȗ) orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev ♪
  4.      búrnica  -e ž (ȗ) zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov ♪
  5.      búrnik  -a m (ȗ) nar. zapah, tramič čez notranjo stran vrat: zapahniti vrata s hrastovim burnikom // vdolbina, v katero se ta zapah porine ♪
  6.      búrnus  -a m (ȗ) 1. v arabskem okolju volneno ogrinjalo z oglavnico: beduini v volnenih burnusih ♦ obl. po burnusu posneto oblačilo 2. nekdaj težek vozniški, pastirski plašč: zaviti se v burnus ♪
  7.      búrovž  -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
  8.      búrš  -a m (ȗ) 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš ♪
  9.      búrza  -e ž (ȗ) rel. 1. vrečka za prenašanje hostij in svetega olja bolnikom: župnik je držal v roki z zlatom vezeno burzo 2. platnice, zaprte na treh straneh, v isti barvi kot mašni plašč, za hranjenje mašnega prtička ♪
  10.      buržoá  -ja [tudi -žua] m (ȃ) knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa ♪
  11.      buržoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred; buržoazna država; buržoazna revolucija; buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost ♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vlado buržoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec ♪
  12.      buržoazíja  -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila; mednarodna buržoazija; predstavnik buržoazije; ideologija buržoazije; spopad med buržoazijo in proletariatom ♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo ♪
  13.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  14.      búška  -e ž (ȗ) oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška; padla je in dobila buško na glavi; ves je v buškah; črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom ♪
  15.      búškati  -am nedov. (ȗ) ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu ♪
  16.      búšniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz ● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  17.      bútanje  -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov ♪
  18.      bútati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
  19.      bútelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni ♪
  20.      butéljka  -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga // vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk ♪
  21.      butíca  -e ž (í) 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš ∙ pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči 2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico ♪
  22.      butíčast  -a -o prid. (í) 1. ekspr. ki ima debelo glavo: velik, butičast fant 2. star. ki ima (velik) glavič, betiček: butičasta palica ♪
  23.      butíčnik  -a m (ȋ) ekspr., redko trmast, nepopustljiv človek: stari butičnik se ne da pregovoriti ♪
  24.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  25.      buzakljún  -a m (ȗ) star. neumen, neroden človek: kakšen buzakljun pa si, da še premišljuješ / kot psovka molči, buzakljun ♪

   8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA