Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (864-888)



  1.      cvetličárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja
  2.      cvetličárstvo  -a s () poklicno gojenje cvetlic ali trgovanje z njimi: ukvarjati se s cvetličarstvom
  3.      cvíčkar  -ja m () ekspr. kdor rad pije cviček: cvičkarji posebno cenijo pridelek iz Gadove peči // kdor rad pije, poseda po gostilnah: gostilne so bile že dopoldne polne cvičkarjev
  4.      cvíčkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na cvičkarje: cvičkarsko razpoloženje / cvičkarska modrost
  5.      cvikar  gl. cviker
  6.      čajárna  -e ž () zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn
  7.      čalaren  ipd. gl. čelaren ipd.
  8.      čánkar  -ja m (á) med. razjeda, ki jo povzročajo nekatere spolne bolezni: mehki, trdi čankar
  9.      čapljáriti  -im nedov.) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska
  10.      čár  -a m () 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
  11.      čára 1 -e ž (á) nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara ž
  12.      čára 2 -e ž (á) zastar. čarovno dejanje; čarovnija: čara se je ponesrečila
  13.      čarálec  -lca [c in lc] m () knjiž. čarovnik: umetnik je v svojem delu vedež in čaralec
  14.      čáranje  -a s () glagolnik od čarati: verjeli so, da ima moč čaranja
  15.      čárati  -am nedov. () po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost
  16.      čárdaš  -a m () madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš
  17.      čáren  -rna -o prid. () knjiž. 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči čárno prisl.: čarno lep večer
  18.      čarílo  -a s (í) knjiž. kar ima čarovno moč: verjeti v moč čarila
  19.      čarlston  gl. charleston
  20.      čarôba  -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba
  21.      čarôben  -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž. 1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči 2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke čarôbno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet
  22.      čarobíja  -e ž () zastar. čarovnija: verjeti v čarobije
  23.      čarôbnica  -e ž () zastar. čarovnica
  24.      čarôbnik  -a m () zastar. čarovnik: čarobnik se naredi nevidnega
  25.      čarôbnost  -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu

   739 764 789 814 839 864 889 914 939 964  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA