Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (8.401-8.425)



  1.      brazdálnik  -a m () agr. priprava za kopanje in zasipanje jarkov; grebenalo
  2.      brázdanje  -a s (ā) biol. delitev jajčne celice po nastali zarezi: z brazdanjem nastala celica
  3.      brazdàt  -áta -o prid. ( ā) redko poln brazd, zarez: brazdat obraz ♦ bot. brazdato steblo steblo z globokimi brazdami
  4.      brázdati  -am nedov.) knjiž. 1. redko delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi 2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube brázdati se biol. deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda
  5.      brázditi  -im nedov.) knjiž. 1. delati brazde, orati: gospodar je brazdil, sin je gonil konje 2. delati brazdi podobne zareze: skrbi mu brazdijo obraz / solze so ji brazdile lica
  6.      brazgotína  -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu
  7.      brazílka  -e ž () tanjša, daljša cigara iz brazilskega tobaka, podobna viržinki: prižgal si je brazilko
  8.      bražíljka  -e ž () 1. bot. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les, Caesalpinia brasiliensis: deblo bražiljke 2. rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani z bražiljko
  9.      bŕblja  -e ž () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: poznali so ga, da je brblja; naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje
  10.      brbljáč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača
  11.      brbljáti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
  12.      brbljávec  -vca m () ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca
  13.      brbljávka  -e ž () ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka
  14.      bŕbra  -e ž () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra
  15.      brbráč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača
  16.      brbráti  -ám nedov.) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo
  17.      brbrávec  -vca m () ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala
  18.      brbúnek  -nka m () redko mehurček, ki se vzdiguje, kadar voda izvira, vre: srebrni vodni brbunki
  19.      bŕca  -e ž () sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe)
  20.      bŕcati  -am nedov. () 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti
  21.      brcljáti  -ám nedov.) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol
  22.      bŕcniti  -em dov.) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
  23.      brčáti  -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati
  24.      bŕčkati  -am nedov. () redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu
  25.      bŕdek  -dka -o stil. brdèk -dkà -ò prid. (ŕ; ǝ̏ ) star. brhek: brdek in zal fant; deklica je za čuda brdka bŕdko stil. brdkó prisl.: brdko steče po stopnicah hitro, urno

   8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA