Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (7.989-8.013)



  1.      bizéljčan  -a m (ẹ̑) vino z Bizeljskega: kozarec pristnega bizeljčana
  2.      bízgec  -a [gǝc] m () ekspr. nekoliko omejen človek: tak bizgec me že ne bo učil; takih nediscipliniranih bizgecev ne maramo / o ti bizgec ti
  3.      biznis  tudi business -a [bíznis] m () zlasti v ameriškem okolju poslovna dejavnost, ki prinaša dobiček: tovarnar se razume na biznis / dober biznis / slabš. celo ljubezen in smrt so spremenili v biznis
  4.      blág  -a -o prid., blážji ( ā) 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici ♦ med. blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija blágo prisl.: mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
  5.      blagajána  -e ž () nar. Blagajev volčin
  6.      blagájna  -e ž () 1. zavarovana omarica za shranjevanje denarja: odpreti blagajno; izropati blagajno; spraviti denar v blagajno; železna blagajna / registrska blagajna za registriranje in seštevanje izkupičkov 2. prostor za poslovanje z denarjem: izplačali vam bodo v blagajni / sendvič plačate pri blagajni / vstopnice dobite pri dnevni blagajni; potniška blagajna na postaji 3. denarna sredstva, zbrana za določene namene: ta denar bomo dali v skupno blagajno; sindikalna blagajna / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje / državna blagajna država kot lastnik premoženja
  7.      blagájnica  -e ž () 1. zastar. blagajna: odpreti blagajnico; železna blagajnica / popotniki so stali pred blagajnico / premoženje je zapadlo državni blagajnici 2. redko ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajničarka: sprejela je funkcijo blagajnice
  8.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
  9.      blago...  prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren
  10.      blagobít  -i ž () zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit
  11.      blagočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož
  12.      blagočútje  -a s () zastar. ugodje, zadovoljstvo: prizor ga navdaja z blagočutjem
  13.      blagodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ki blago, ugodno deluje: zajel ga je blagodejen spanec; blagodejna tišina / blagodejen dež; blagodejni sončni žarki blagodéjno prisl.: glasba blagodejno vpliva na živce
  14.      blagodúh  -a -o prid. ( ū) zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
  15.      blagodúšen  -šna -o prid.) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz blagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil
  16.      blagodúšje  -a s () zastar. plemenitost, blagost: hvaliti slovansko blagodušje
  17.      blagodúšnost  -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
  18.      blagomíl  -a -o prid. ( ) zastar. blag, mil: blagomila žena
  19.      blagomílje  -a s () zastar. blagost, milina
  20.      blagomíseln  -a -o [sǝl] prid. () zastar. blag, mil: blagomiselni in pravični ljudje
  21.      blagomíselnost  -i [sǝl] ž () zastar. blagost, milina
  22.      blagonaklónjen  -a -o prid. (ọ́) star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju blagonaklónjeno prisl.: blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami
  23.      blagonaklónjenost  -i ž (ọ́) star. dobrohotna, prijateljska naklonjenost: izkoristil je blagonaklonjenost svojega gospodarja / biti neodvisen od blagonaklonjenosti drugih
  24.      blagonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki
  25.      blagonráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama

   7.864 7.889 7.914 7.939 7.964 7.989 8.014 8.039 8.064 8.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA